Prevzem Petrola se ne dogaja!

V javnosti se govori, da je Petrol državen. Tudi OECD kriteriji pravijo, da je državen. In ravno tako drži, da bo država plačala praktično vse napake trenutne uprave, ampak lastništvo države je pa manj kot 30%. Ponovno, kdo ima tu koga za norca.

Pa poglejmo kako poteka del privatizacije, pri čemer so trenutni akterji ustvarili prepričanje, da Petrolova uprava nima nič s tem.

Poglejmo primer:

  • na 41 mestu v delničarski knjigi najdemo podjetje ORE d.o.o. s 3.000 delnicami, ki so vredne nekaj manj kot miljon evrov.

ORE d.o.o. je lastnik podjetja OLMA d.o.o. in da uganili ste OLMA d.o.o. dobavlja AdBlue Petrolu…

Direktorja obeh podjetji sta Dubokovič Davor in Gorjanc Uroš.

To, da z dobaviteljem povezana oseba sodeluje pri privatizaciji, ni nič nenavadnega. Težava nastane, ko preverimo po kakšnih cenah se kupuje AdBlue – managerji, ki delajo v skladu s poslanstvom podjetja in jim je cilj povečati kapitalski donos, se ne bi odločili, da bi dražje kupovali AdBlue od Olme (ali preko posrednika PROMOS d.o.o.), razen če ne obstaja še kakšen skriti interes. Sicer lahko zgolj ugibamo, vendar se izpis iz delniške knjige v primerjavi z odkupnimi cenami AdBlue-ja bere tako, kakor da ima lastnik ORE delnice PETROL-a z namenom, da bi na skupščini ščitil upravo Petrola, ki mu zagotavlja višje odkupne cene na račun nižjega dobička/dividende za druge delničarje.

IZPISI IZ SODNEGA REGISTRA

a) ORE srg_redni_izpis_ore

b) OLMA srg_redni_izpis_olma

  • No, pa predstavimo še malo večji primer, ki je zopet povsem “saj to ni res, pa je” – to je primer EUROPETROL oz. PETROL Hrvaška.

Zgodba, ki kar štrli ven iz delničarske knjige, je povsem nelogična, saj je nemogoče, da bi poštena uprava Petrola naredila kaj takega. Kako se bere trenutno razmerje moči v Petrolu:

“Bivši lastnik Europetrola, Jozo Kalem, hrvaškemu Uskoku zelo poznan podjetnik iz Hrvaške (ki ga organi pregona najverjetneje po “nedolžnem” preganjajo zaradi gospodarskega kriminala v več primerih) se gotovo ni dogovoril z nekdanjim članom uprave Petrola Janezom Živkom, da Petrol d.d. kupi Europetrol Hrvaška in ga preimenuje v Petrol Hrvaška. Kaj šele, da bi se Janez Živko zmenil za 20 miljonov višjo kupnino in s tem oškodoval Petrol d.d. – razliko pa dobil nakazano na sklad, ki ga upravlja (https://www.dnevnik.si/1042689746). Tudi ni mogoče, da bi ta sklad preko fiduciarnega računa Societe Generale – Splitske banke kupil 78.353 delnic Petrola in postal četrti največji lastnik Petrola (delež vreden nekaj preko 20 mio evrov). Kdaj se je račun pojavil, pa povsem naključno sovpada z Živkotovim odhodom in plačilom zadnjega dela kupnine, ki se je naključno zgodil po Živkotovem odhodu.”

Nemogoče je tudi, da bi se Tomaž Berločnik dobival z bankirji sumljivega slovesa in prosil za posojilo za prevzem deleža Darija Južne in deleža, ki se nahaja na fiduciarnem računu Češkoslovenke obchodnije banke AS. Pa spomnimo se, kateri slovenski finančni mahinator se hvali s povezavami v Švici in je blizu blizu fantom iz Petrola – Bogdan Pušnik.

To pomeni, da v istem trenutku, ko so fantje sposobni pretočiti preplačane miljone v delnice, imajo na skupščini, ki se je ponavadi udeleži okoli 50% predstavnikov delničarjev, že 27% oz. relativno večino, in so na ta način državo izključili iz procesa odločanja. In kaj pravi SDH?

To, da SDH dokupuje delež v PETROL-u kaže, da bi znalo biti nekaj na tem (http://siol.net/novice/gospodarstvo/drzava-gre-v-obrambo-petrola-427629), zakaj bi sicer nekdo vlagal v firmo, zoper katero je sprožen stečajni postopek.

Zaradi vseh zgoraj naštetih pravljic se vsem nadzornikom ni potrebno niti zganiti (saj se tudi drugače ne, da jim ne bomo dali preveč teže), ampak bodo samo počakali sklonjenih glav, nato pa bodo dejali, da je že prepozno za ukrepanje in da imajo zvezane roke, predvsem pa da morajo zaupati upravi, ki trdi, da ima vse “pokrito”.

Če smo Slovenci in lastniki delnic ovce, se bo zgodila še ena divja privatizacija z denarjem podjetja. Če pa je vsaj kanček morale in življenja še ohranjenega v nas, pa bi bil čas, da se tovrstnim kriminalnim združbam stopi na prste, še preden bodo pohlepneži podjetje uničili. Spomnite se pokopališča slovenskih paradnih konjev, ki so bili nedotakljivi vsaj tako kot Petrol, glasni in agresivni, trenutno pa zelo pasivni:

  • Merkur d.d.
  • SCT d.d.
  • Mura d.d.
  • Vegrad d.d.
  • Probanka d.d.
  • Smelt
  • Kraški zidar d.d.
  • Prevent d.d.

Viri:

SHARE

Uprava Petrola zavaja glede bonitetne ocene

Preden opišemo nove laži in zavajanja uprave Petrola, naj Vas spomnimo, da je slovensko sodišče premaknilo narok za začetek stečaja Petrola d.d. iz 21.12.2016 na 15.12.2016 => to bi lahko umestili v rubriko “saj ni res, pa je.” Nam to ustreza. 🙂

Petrol je na svoji spletni strani, na SEONET-u (stran ljubljaske borze, kjer izdajaletelji vrednostnih papirjev objavljajo vsa obvestila za javnost) in v ugovoru na začetek stečajnega postopka zapisal, da ima podjetje Petrol d.d. bonitetno oceno Standard&Poors (S&P).

Podjetje Petrol d.d.,  sploh nima omenjenih ratingov (bonitete), ampak ponavlja zavajanje javnosti in sodišča – saj S&P ocenjuje izključno in samo obveznice (PETGSV3 1/4 06/19 (ISIN XS1028951777), ki kotirajo na irski borzi, in ne družbe Petrol – v našem primeru insolventnega dolžnika.

POJASNILO: Obveznica ima po pravilu višjo bonitetno oceno, kot podjetje (izdajatelj), ker se v primeru stečaja obveznice poplača prej kot lastnike.

To, da gre za bonitetno oceno Euroobveznice je razvidno:

a) iz spletne strani insolventnega dolžnika, kjer je na naslovu www.petrol.si/za-vlagatelje/javne-objave jasno vidno, da gre za bonitetno oceno EVROOBVEZNICE.

b) iz prospekta same obveznice, kjer je na prvi strani možno prebrati:

“Za vrednostne papirje (v tem primeru obveznice) se pričakuje ocena kreditnega tveganja BBB- s strani presojevalca tveganj Standard & Poor’s, ki je del skupine The McGraw-Hill Companies Inc. (“S&P”). Ocena kreditnega tveganja ni pripročilo za nakup, prodajo ali obdržanje vrednostnih papirjev in je podvrženo preklicu, zmanjšanju ali umiku bonitetne ocene s strani bonitetne agencije kadarkoli. Niti S&P niti Moody’s nimata sedeža v Evropski Uniji, in nista registirana pod direktivo EC št 1060/2009, ki je dopolnjena z direktivo EU št 513/2011 (torej nista skladna z CRA Regulativo). Fitch je registriran v EU in je registrian skladno s CRA Regulativo (to je evropska regulativa, ki ureja delovanje bonitetnih agencij oz. agencij, ki ocenjujejo kreditno tveganje).”

Še citat originalnega besedila iz prospekta obveznice:

“The Notes are expected to be rated BBB‐ by Standard & Poor’s Ratings Services, a division of The McGraw‐Hill Companies Inc. (‘‘S&P’’). A rating is not a recommendation to buy, sell or hold securities and may be subject to suspension, reduction or withdrawal at any time by the assigning rating agency. Neither S&P nor Moody’s (as defined on page 26) is established in the EU or registered under Regulation (EC) No 1060/2009 as amended by Regulation (EU) No 513/2011 (the ‘‘CRA Regulation’’). Fitch (as defined on page 26) is established in the EU and is registered under the CRA Regulation.” (konec citata)

Celotni prospekt obveznice si lahko preberete tukaj: prospectus-standalone_d745deac-d54e-40f4-ada0-e6bd62d87bae

O prevari(namernem zavajanju javnosti z namenom pridobiti protipravno premoženjsko korist) je bila obveščena tudi ATVP. prijava-atvp_prevera-petrola-glede-bonitetne-ocene

Napišimo še nekaj o izdajatelju bonitetne ocene. Standard & Poor’s je bila ena od treh agencij (ostali dve sta Moody’s in Fitch), ki so v letih 2007 podeljevale najvišje možne ocene za vrednostne papirje brez vrednosti, kar je povzročilo veliko ameriško finančno krizo. Po domače, obveznice z najvišjo bonitetno oceno AAA so bile v letu 2010 popolnoma brez vrednosti. Proti agencijam je bilo sproženih več sodnih procesov, v katerih so jih investitorji tožili zaradi zavajanja, goljufij itd.

Poleg tega bonitetna agencija S&P ni ustanovljena v Evropi in zato ne spoštuje evropske direktive CRA (ni skladna z evropskim pravnim redom). To pomeni, da je bonitetna ocena narejena skladno z Ameriško zakonodajo, ki je deklaratorna – torej je bonitetna ocena narejena predvsem na podlagi izjave naročnika, v dobi veri, da je le ta resnična . S&P za bonitetno oceno ne odgovarja. Poenostavljeno povedano – naročnik si proti plačilu sam izbere bonitetno oceno, ki mu jo S&P potrdi, v kolikor se izkaže, da bonitetna ocena ni pravilna – odgovarja naročnik sam in ne S&P.

CRA direktiva pa zahteva, da se v Evropi bonitetne ocene pripravlja na podlagi pregleda dokumentov, preverbe notranjih podatkov, ki jih dostavi naročnik in zunanjih podatkov iz okolja, ki jih je dolžna preveriti bonitetna agencija preden poda oceno, za katero tudi odgovarja.

Edina od treh velikih mednarodnih bonitetnih agencij, ki je registrirana v Evropi in deluje v Evropi po evropskih standardih je Fitch.

Torej zgoraj napisano jasno kaže, da uprava Petrola namerno zavaja javnost, delničarje, sodišče. Nadzorni svet pa takšn zavajanja celo podpira. Prav tako ATVP namerno gleda stran in s tem podpira zavanjanje uprave Petrola.

Zgoraj navedena dejstva, da je dejanska bonitetna ocena slaba in da se stanje poslabšuje, potrjuje tudi lokalna bonitetna ocena Bizi.si (podjetja TSmedia d.o.o. hčerinske družbe Telekoma d.d.), ki v bonitetnem poročilu izkazuje negativni trend glede na predhodnje leto! To pomeni, da se situacija v podjetju poslabšuje! petrol-d-d-ljubljana-bizi-si-bonitetno-porocilo-2640db

Starejša bonitetna ocena Bizi celo eksplicitno piše, da v našem primeru insolventni dolžnik slabo posluje…petrol-d-d-ljubljana-bizi-si-bonitetno-porocilo-2279e5

Velika žalost je tudi, da bivša uprava največjega slovenskega podjetja (kot se rada sam pohvali) ne promovira slovenskih bonitetnih ocen, ki so zaradi poznavanja lokalnega okolja navadno bolj relavantne kot tuje, ki se delajo iz naslonjača v New Yorku. Še večja sramota pa je, da bivši predsednik uprave Tomaž Berločnik ni poznal bonitetne bonitetne ocene Bizi, ki jo pripravlja podjetje TSMedia, ki je v lastni Telekoma Slovenije, v katerem nadzornem svetu je sedel isti Tomaž Berločnik.

Ne glede na vse pa se sprašujemo, kje so lastniki? Kje je vlada? Kako to, da vsi molčijo ob evidentnem zavajanju? O čem vse še Petrolova uprava in nadzorni svet laže?

SHARE