“Če ne kupite pri nas, ste proti nam.” Sam svoj Petrol

Zgodilo se je čisto zares, da trženjska komunikacija s strani Petrola dobiva nove razsežnosti slabih poslovnih praks, še vedno pa oglašujejo prijaznost ter servilnost. Vrednote uprave se zrcalijo na čisto vseh ravneh komunikacije podjetja navzven, definitivno pa je velika diskrepanca v tem kar oglašujejo, kar tržijo in kaj dejansko prodajo. Predvsem pa nič ni v skladu z njihovimi slogani in parolami. Zaenkrat je naše mnenje, da bi najbolj ustrezal slogan: “Lažemo, torej smo. Dajte nam vaš denar.”

Naše mnenje je:

Medtem, ko se Vodnik ukvarja s formo in image-em za uspeh, pa njegovi sodelavci s pridom odganjajo potencialne stranke z naslednjimi stavki:” V kolikor niste prepoznali naših prednosti financiranja, se vam zahvaljujem za poslano sporočilo ter vas lepo pozdravljam.” Z drugimi besedami, za Petrolovce smo vsi potencialni kupci navadni osli, nas pa lepo pustijo pozdravit… Trženjski horror.

Zato verjamemo, da se v Petrolu, zaradi zgoraj omenjenih trženjsko-komunikacijskih strategij, nihče nima časa ukvarjati z maksimiziranjem vrednosti za stranko in so zato  popolnoma nekonkurenčni – v konkretnem primeru toplotnih črpalk so celo 20% dražji od konkurence. (dokaz v uredništvu portala)

Vodnik kot Petrolov trženjsko-marketinški guru s poklicem inženirja namesto servilnosti spodbuja aroganco svojih zaposlenih, kar je jasno razvidno iz dotičnega dokumenta.

Aroganca pri trženju ima več pomenov. Sami beremo to tako, da so očitno stroški podjetja že toliko obsežni, da konkurenčnost ni prioriteta, marveč agresivno oglašujejo čisto po defeault-u, ker lahko, še agresivneje pa se obnašajo do tistih potencialnih kupcev, ki se za njihovo storitev ne odločijo. Očitno evro na evro ter vsak potencialni kupec je naš kupec za Petrolovce ne šteje. “Too big” pa te zadeve… Lahko rečemo, da se vrednote uprave dejansko zrcalijo v njihovi poslovni komunikaciji.

Prav tako po našem mnenju primer  zelo jasno kaže, da je strategija diverzificiranja Petrola popolnoma zgrešena in povečuje stroške, zmanjšuje ugled podjetja in seveda se zadeva pozna tudi na vrednosti delnic oz. na tržni kapitalizaciji, ki je že padla pod 700 mio evrov. Ponovno – kje ste raziskovalni in godpodarski novinarji Slovenije?

Še dobro da obstaja MOL, kjer se da, po mojem mnenju, s sumljivim razpisom vsaj nekaj zaslužiti o čemer smo pisali tukaj.

Očitno bodo vidno nevidni ljubljanski lokalni politiki spet želeli ‘pobasati’ mizerno provizijo za prvo mesto na Betajnovi. Čakamo zgolj, kje bosta ‘špricnila’ velika rešitelja Petrič in Škrabec s svojo, po našem mnenju, devastantno prezenco.

SHARE

Miti in pravljice multinacionalke Petrol

Tokrat smo se lotili nebuloz, ki jih Petrol komunicira preko medijev z namenom, da Vas zavedejo in ustvarijo nerealen vtis naših obtožb glede njihovega neetičnega ravnanja. V tem zapisu Vam predstavljamo z dokumenti podprta dejstva namesto pravljičnih zapisov PR službe Petrola. Pravljica je pripoved, ki bralcu ustvarja lasten pravljični svet. Po Wundtovi opredelitvi bi Petrolovo pravljico lahko klasificirali kot čisto čudežno pravljico. Pa poglejmo, kje se pravljični svet začne in kje se konča:

Petrolove nebuloze:

1. Blagovna znamka je vredna nič (vir: http://www.poslovni.hr/strane-kompanije/trazi-stecaj-petrola-zbog-svoje-aplikacije-322022)

Najprej razložimo, od kdaj naprej je blagovna znamka Monitel za Petrol vredna nič. Takoj zatem, ko je bila prekinjena pogodba s strani Uporabne energetike d.o.o. zaradi nagovarjanja h korupciji s strani Petrolovih akterjev (zanimivo, da so posel pogojevali s t.i. donacijami podjetjem, s katerimi sodeluje soproga Roka Vodnika), ter vložena kazenska ovadba zoper odgovorne na Petrolu, je Petrol vložil zahtevek za registracijo blagovne znamke oz. pritožbo zoper registracijo s strani H12. Kot pri večini ostalih njihovih aktivnostih, tudi blagovne znamke niso bili sposobni registrirati oziroma preprečiti registracijo le te. Tudi urad za intelektualno lastnino je nesporno prepoznal, komu dejansko pripada blagovna znamka, ki je bila dodeljena na podlagi verodostojnih listin delniški družbi H12., v lastništvu Petra Faleskinija. V primeru, da bi blagovna znamka bila ničvredna, je smiselno vprašati, zakaj so takšni strokovnjaki vložili toliko truda (marketinški material: Petrolov Klub poletje 2011, Petrolov Klub jesen 2011Petrolov Klub pomlad 2012Navodila MonitelMonitel embalaža 1Monitel embalaža 2. ) v promocijo ničvrednega brenda? Ker je vredna nič?

monitel-predstavitev-na-sejmu-dom
PETROL predstavlja MONITEL na sejmu Dom v Ljubljani

2. Petrol nima nobenega poslovnega odnosa s H12 d.d. in do te družbe ne izkazuje nobenih obveznosti (https://www.finance.si/8851536/%28Sodna-avtomatika%29-Saj-ni-res-pa-je-oklican-narok-za-stecaj-Petrola; http://www.delo.si/gospodarstvo/podjetja/sodisce-razpisalo-narok-za-stecaj-petrola.html)

Petrol seveda ne bo priznal svoje odgovornosti, saj bi s tem izkazal nesposobnost svojih managerjev, ki se ukvarjajo predvsem s tem, kako podjetje privatizirati, ne pa z dejanskim poslom. Sodni procesi v zadevi Monitel še zdaleč niso zaključeni. Petrol d.d. je preko faktur s fiktivno vsebino zahteval stečaj Uporabne energetike d.o.o. samo zato, da bi prikril svoje nečedne aktivnosti (pogodba+fiktivni računi). Istočasno pa Petrolovci poskušajo naprtiti svoja nečedna dejanja Faleskiniju in njegovim družbam. Spomnimo še to: avtorica članka z dne 22.11.2016 v Financah nikoli ni ne poklicala ali pisno poslala vprašanja na Uporabno energetiko ali H12 d.d., in zato lahko mirno sklepamo, da gre za PR aktivnost s strani Petrola, ne pa resen članek o dotični problematiki. Če boste podrobneje prebrali zgornja članka, boste videli, da sta praktično identična – toliko o kredibilnosti PR novičkarjev, ki so očitno objavili kar press release (izjavo za javnost) s strani Petrola. A so to oglasna sporočila ali novinarski prispevki? Pa bomo še za naše novinarje opravili vsebinsko delo, če ga sami ne smejo. Pri uporabi intelektualne lastnine ni nujen pismen pogodbeni odnos, saj 47.člen Zakona o Intelektualni lastnini jasno določa, kdo lahko uporablja blagovno znamko. Iz tega sledi, kdaj je nekdo dolžan plačati uporabnino te blagovne znamke, če jo uporablja. Trditev Petrola je naravnost smešna, zato se sprašujemo, če je z njihovimi komunikatorji vse v redu. Pa poglejmo zakaj 640 milijonov: vsak smrtnik in kupec, ki natoči gorivo na Petrolovi bencinski črpalki, mora plačati ceno, ki je javno objavljena (navadno na točilnem mestu), kljub temu, da nihče od nas nima nikakršne pogodbe s Petrolom. In plačati jo mora, kljub temu, da je cena v primerjavi z vrednostjo nafte na svetovnem trgu absurdno visoka. Ravno tako mora sedaj Petrol plačati ceno za nedovoljeno uporabo blagovne znamke, na katero je bil predhodno pisno opozorjen (dopis) in za katero obstaja javno objavljen cenik. In vse to kljub temu, da ni želel podpisati dogovora oz. pogodbe o uporabi le-te! Pa veste, da je zloraba intelektualne lastnine s strani Petrola že kar praksa? Spomnimo se velike marketinške akcije za gorivo Ultimax, zaradi katere je Petrol (po notranjih informacijah) moral plačati večmiljonski znesek British Petroleum-u za nedovoljeno uporabo blagovne znamke Ultimax. Nesposobnost, aroganca ali modus operandi? Sami presodite.

3. Edini namen H12 d.d. je škoditi Petrolu (http://www.poslovni.hr/strane-kompanije/trazi-stecaj-petrola-zbog-svoje-aplikacije-322022)

Aroganci in lažem ‘Petrolovcev’ nekako ni videti ne konca ne kraja. Pa vendarle lahko dokažemo z dokumenti in znanjem vsako našo trditev, medtem ko so aktivnosti Petrola usmerjene zgolj k pritiskom in izsiljevanjem državnih institucij in politikov, pod pretvezo nacionalnega interesa. Zanimivo je pogledati, kako to, da nobenega političnega akterja v vladi ne zanima, zakaj so Petrolovci lagali glede bonitetne ocene. Kot drugo je zanimivo, kako hitro se prične uporabljati dva zelo zlorabljena termina ‘too big to fail’ ter ‘nacionalni interes‘, in s tem nudijo alibi velikim družbam, da svobodno nadaljuje s kriminalnimi praksami.  In tretjič, Petrol ni izpeljal in plačal svojih pogodbenih obveznosti, kar si lahko preberete v tej pogodbi. Kdo ima tu koga za norca?

Sedaj pa vam predstavljamo še nekatera dejstva, saj se Petrol na vse pretege trudi prikazati, da je projekt Monitel bil povsem nepomemeben, predvsem pa da si nekdo skuša izboriti ‘malico’ na državni firmi:

1. Marketinški material, namenjen promociji blagovne znamke MONITEL, uporabljen s strani Petrola:

2. Fakture, ki jih Petrol ni plačal, ker ni sposoben poravnati svojih obveznosti do dobaviteljev in partnerjev:

  1. racun-petrol-6-5-2016
  2. racun-petrol-7-6-2016
  3. racun-petrol-8-8-2016

Zaključek:

Petrol d.d. je resnično pravljični subjekt – tako v poslovnem kontekstu kot komunikacijskem. Zavajanja, laži, izčrpavanje in uničevanje najinovativnejših startup-ov je njihova glavna preokupacija. Kršenje statuta (uprava brez soglasja NS lahko odloča le o poslih do 2.6mio € – to je zapisano v točki 9.10 statuta petrol-statut-05-2010 ), ‘inside trading’ ter izsiljevanje dobaviteljev je običajna praksa te t.i. multinacionalke, katero se povzdiguje v nebesa s strani medijev, kjer je Petrol največji zakupnik oglasnega prostora. Glede na prakso slovenske sodnije seveda že dolgo ne pričakujemo ugodnega izzida za nas, bodo pa zato evropske institucije ponovno direktno posegle v kriminal, ki se dogaja v slovenskem gospodarskem prostoru. Ko bo zadeva zaključena, bomo vsem ljudem omogočili kvalitetnejšo uporabo energije ter tistih storitev, ki so smiselne za vaše kvaliteno bivanje.

SHARE