Petrolova uprava močnejša od svetovnih ekonomskih trendov?

Čudimo se ob prebiranju uradnih poročil podjetja Petrol: z velikim optimizmom uprava napoveduje visoke dohodke od prodaje in dobiček v letu 2019. Glede na globalne trende in ekonomije se nadalje čudimo, ali je vsaj v nadzornem organu nekdo, ki vsaj približno razume osnove ekonomije, saj sedanja napoved jasno kaže, da je uprava Petrola s svojimi napovedmi nesporno močnejša od svetovnih gospodarskih in ekonomskih trendov.

Ko že Finace pišejo (vir), da bo denar v letu 2019 dražji, ko se cena nafte znižuje in ima OPEC krizne sestanke – je uprava Petrola v načrtu za 2019 ugotovila, da zunanji svet na njih ne vpliva – povečal se bo obseg in dobiček. Kot bi rekel ameriški predsednik Trump: “Beautiful!” (op.p. “Lepo”)

Cena delnice na zadnji trgovalni dan 2017 je bila 349 evra in na zadnji trgovalni dan 2018 je 310 evrov. Osnovna matematika pravi, da je to negativen rezultat. Zanimivo, da je cena delnice padla, kljub prikazanim rekordnim rezultatom za 2017 in napovedanim rekordnim rezultatom za leto 2018 ter superoptimistični napovedi za 2019. Po domače – cena delnice se je v letu 2018 znižala za preko 11%. Halo? Kdorkoli?  

Sicer pa, če bi poslušali Petrolove navijače, potem smo pisci tehle vrstic eni navadni krivoverci in nesramneži, ki želijo samo slabo ubogim članom upravi, predvsem pa ne razumemo, da zanje velja poseben režim.  Krivica! Le kako je možno, da cena delnice ne odraža preteklih in še ne manifestiranih uspehov uprave s katerimi se vendarle strinjajo tudi nadzorniki?

Morda pa lahko mi, krivoverci, naštejemo možne vzroke:

  • delničarji zahtevajo večji donos/večjo dividendo, zato kljub napovedanemu večjem donosu, za delnico niso pripravljeni plačati več (delničarji s(m)o očitno (pre)požrešni, ker hočemo denar od svoje naložbe, namesto, da bi ga pustili upravi, da ga zapravi – saj res, zanje velja drugačen režim kot za povprečnega Slovenca);
  • delničarji dvomijo v optimistične napovedi uprave, ki niso usklajene s svetovnim trendom padca cen nafte in dražjim zadolževanjem (ta opcija obstaja samo v teoriji, v praksi vsi vemo, da je uprava nezmotljiva in samo uspešna – neuspeha ni v njihovem besednjaku)
  • Rok Vodnik nima dovolj denarja, da bi pokupil vse preostale delnice na trgu, zato cena delnic na trgu nezadržno pada. Mogoče je čas, da tudi drugi del najbolj etičnega para v Sloveniji prispeva v skupno podjetje s katerim kupujeta delnice.
  • morda pa je Petrol tako uspešno podjetje, ker je večina zaposlenih ali na minimalnih plačah ali so prisiljeni odpirati s.p.-je, potem ko so država in državljani bili dolgo bitko zaradi prekarnega dela, morda pa zato, ker je pri tako ‘visoki’ likvidnosti plačilni rok Petrola 60+ dni.

Iskrica:

“Zanimivo je tudi, da je Rok Vodnik kupil delnice po 314 evrov sedaj pa je cena delnice 31o evrov. Torej je Rok Vodnik z manevrom imovanim “confidence call” – po domače z nakupom delnic naredil škodo tudi svojem privatnem premoženju, in ne samo premoženju delničarjev. Kot nam naroča ljubljansko sodišče moramo verjeti, da človek, ki dela škodo privatnem premoženju  v službi, z isto glavo, kjer upravlja tuje premoženje, dela dobro. Oh, yeah!”

PS: Nadzornikov, ki upravo v celoti podpirajo pri zniževanju vrednosti delnice, si očitno želijo vsi lastniki – tako se jim ni treba bati, da bi morali plačati davek na dobiček.  Prav tako si državi, kot pomembnejšem lastniku ni treba beliti glave z zahtevami sindikatov po večjih plačah, ker se je povečalo državno premoženje.

PPS: Sedaj je tudi pripevek dobil okvir:

Zavajanje se nadaljuje: najvišja cena delnice PETG v letu 2018 – 392 EUR ali 365 EUR?

 

SHARE

Mnenje: Petrol je v zadnjih treh mesecih izgubil preko 110.000 minimalnih plač

Padec cene delnice Petrola –  PETG

Cena delnice je od julija padla iz 388 evrov na delnico na 356 evrov na delnico – kar je cca 10% ali podjetje je na borzi izgubilo kar 75 miljonov evrov vrednosti in niti en medij o tem ni poročal!!!

Ne, niste se zmotili: podjetje Petrol je v zadnjih treh mesecih izgubilo 110.000 minimalnih plač – in ja pravilno ste prebrali sto deset tisoč minimalnih plač v 3 mesecih od tega je cca 34.000 plač manj državnega premoženja.

Nadzorni svet Petrola nič, nadzorni svet SDH nič! Niti seje, še slabše, niti vprašanja na seji! Pričakovano, saj plače upraviteljev in nadzornikov niso ogrožene – celo obratno ogrožene so, če omenijo kakšno anomalijo – saj veste, državna uprava vedno ubije sla slabih novic. In še enkrat, ne, niso izgubili svojega denarja, ampak so skozi okno pognali državni denar!

Košarkaški klub Petrol Olimpija

Veliko prostora in pompa so mediji ustvarjali o tem, kako bo predsednik uprave Petrola Tomaž Berločnik spremenil košarkaški klub Olimpija. Spremembe so res vidne – roza dresi moške ekipe pod pretvezo podpore ženskemu mesecu… V tem primeru se mi zdi malček nerodna odločitev, da nekdo, ki je do grla v sranju, se gre podporo resnemu projektu. Zanimivo je to, kako noben akter ne vidi problema v tem, da organizacija, ki je potolčena in v škripcih, ‘pomaga’ pri reševanju neke druge problematike na vrednotni ravni. Marketing jim res ne gre od rok, kar ni nič novega.  Od napovedovane spremembe na bolje, izgleda le to, da so prišle spremembe na slabše. Igralci še vedno niso v celoti (po)plačani, klub ima še vedno izgubo. Od junija plače niso bile še nakazane. Rezultati na igrišču so obarvani zelo roza. To je vse kar se vidi. Ali bo Olimpija zmagala sploh ni več vprašanje, vprašanje je samo za koliko bo izgubila…

No, glede na to, da so s 25.10.2017 igralci nastopili v roza dresih (vir), bi lahko rekli, da ima očitno predsednik kluba nekaj besede pri izbiri barve, samo da bi lahko zadovoljil svoje podpornike. Glede na odnos in vedenje vodilnih v upravi Petrola zelo pomenljiva odločitev.

Napovedujem, da se bodo za Olimpijo začeli boljši časi takoj, ko bo MOL Petrolu začel plačevat za energetske sanacije stavb v lasti MOL. Vprašanje je sedaj le, kateri molj bo pojedel Petrol.

No kaj drugega od zgoraj zapisanega od Tomaža Berločnika sploh ni bilo pričakovati – Istrabenz si še sedaj ni opomogel od “obiska” Tomaža Berločnika. Petrol je tako bankrotiran, da niti enemu košarkaškemu klubu ne more pokriti pufov za nazaj in zagotoviti denarja za normalno delovanje kluba.

MNENJE: Stečaj Petrola se nezadržno bliža – večina vpletenih si zakriva oči… ostalim pa poskušajo s sodnimi odločbami prepovedati pisati resnico! Da ja ne bi kdo zmotil njihove halucinacije!

SHARE

Faleskinijev pogled na upravno stavbo Petrola: “Stavba je odraz stanja v podjetju.”

Na ušesa nam je prišlo, da je naša ambicija opehariti podjetje in da so naši zapisi namenjeni zgolj diskreditaciji slovenskih elitnežev. No, temu definitivno ni tako. Naš namen je predvsem korekcijski. Želimo pokazati na težave in nepravilnosti, zato da se jih odpravi in vzpostavi takšno poslovno in pravno okolje, kjer bodo sveže ideje in dobri poslovni modeli imeli možnost uspeha. Do današnjega dne so se pač pokazale predvsem anomalije, kriminal in slabe poslovne prakse, in je težko pokazati na karkoli pozitivnega, saj so razen piar praks vse informacije skrite, kakor da gre za visoko tehnološko podjetje, kateremu preti kraja intelektualne lastnine. No, resnica je obratna. Petrolovi akterji se konstantno gibljejo preko črke zakona, se pa tu pa tam znajdejo znotraj pravnega okvirja. Se bomo pa danes lotili problema z vidika lastnika, predvsem pa bomo pokazali, kako bi uprava lahko bila bolj poslovna, pa glede na videno do danes težko pričakujemo spin v pozitivo.

Petrolova stavba na Dunajski 50 je bila eden izmed štabov v projektu Monitel. Tako sem imel t.i. čast spoznati podjetje v ‘drobovje’.

“Hiša je po mojem mnenju popoln odraz stanja v podjetju: veliko govora, ogromno zavajanja brez vsebine in brez pozitivnih rezultatov, vse na račun države in ostalih delničarjev.”

Poglejmo približne gaberite stavbe, pridobljenih iz GURSA (in za potrebe izračuna poenostavili oz zaokrožili):

  • 19 etaž od tega 4 podzemne in 15 nadzemnih;
  • Površina posamezne etaže cca 550m2;
  • vrednost nadzemnih etaž po GURSU cca 1000 EUR/m2;
  • Približna površina brez kleti 8500 m2;
  • Približna skupna vrednost 8,5 mio EUR (po GURSU je cena malo višja a smo jo zaradi lažjih izračunov zaokrožili);
  • Leto izgradnje 1974;
  • Leto obnove oken in inštalacij ni zabeleženo.

Računovodsko najnižja amortizacija za nepremičnino je 2% letno

“Kot se že iz centra ljubljane vidi (GURS pa beleži), upravna stavba Petrola ohranja prvotni videz in že na pogled se vidi, da nikoli ni bila obnovljena – ne izolacijsko (okna ali fasada), kot so pustili, da so inštalacije zastarele in dotrajane. To pa seveda ‘štrli’ ven, glede na to, da je to upravna stavba podjetja, ki promovira energetsko sanacijo, ki se stranki izplača…”

“Ali bi dovolili zobarju z gnilimi zobi, da vam popravlja zobe in skrbi za ustno higieno?”

V 43 letih bi moralo biti na računu Petrola 5.100.000 EUR samo iz naslova amortizacije stavbe na Dunajski 50. Če vzamemo še 350 bencinskih servisov po 1 mio EUR in da so v povprečju stari 25 let, dobimo še 175 mio EUR amortizacije. Po teh podatkih bi moralo biti na računu Petrola vsaj 180 mio EUR iz naslova amortizacije, medtem ko je bilo po letnem poročilu 31.12.2017 na računu le nekaj preko 12 mio EUR (kar 14 krat manj). Skrajšano: podjetje Petrol d.d. denarja za obnovo nima! Denar je splahnel skupaj z zablodami uprav. Ostale pa so dotrajane stavbe, ki z izjemo kozmetičnih popravkov niso bile obnovljene vse od leta 1974 (vsaj GURS obnov ni zabeležil). Na kaj vas to spominja? Kaj ostaja državljanom?

DILEMA: LASTNIŠTVO ALI NAJEM

Zanimivo je tudi, da se trgovska družba Petrol ukvarja z naložbami v nepremičnine in njihovim upravljanjem. Seveda razumemo, da je nujno imeti v lasti strateške nepremičnine, kot je Sermin in nekatere črpalke, za upravno stavbo pa ni nobene potrebe v danih finančnih okoliščinah. Velike potratne stavbe izražajo moč gigantskih podjetij, ki svojemu okolju sporočajo svoj vpliv. Petrol je zgolj trgovsko podjetje, saj je proizvodnja energentov in energije mikro dejavnost podjetja. To kaže na krizo identitete, saj se javnosti predstavlja kot energetska družba, medtem ko je “core business” dobava in preprodaja.

Pa poglejmo ekonomsko računico lastništva upravne stavbe:

  • amortizacija 1,6 EUR/m2 na mesec;
  • nadomestilo za uporabo mestnega zemljišča 1 EUR/m2/mesec;
  • stroški financiranja 3,3 EUR/m2 /mesec;
  • ocenjeni stroški obratovanja 5 EUR/m2/mesec;
  • SKUPAJ: 10,9 EUR/m2/mesec.

Na trgu v Ljubljani se dobi primerljive stavbe – po tlorisu, mnogo boljše po izolaciji in v mnogo boljšem stanju (beri modernejše) – za 8 EUR/m2/mesec s stroški.

Če vemo, da se v primeru najema lahko najame samo toliko kot potrebuješ, in glede na to, da je sedanja stavba zagotovo prevelika (nekaj časa se je del stavbe oddajal Reiffeisen banki), bi bil najem edina logična izbira.

Zanimivo je, da je predsednik uprave Tomaž Berločnik obnavljal lastno hišo 2013/2014, član uprave Rok Vodnik pa živi v relativno novi hiši kakšen kilometer stran od upravne stavbe (obstaja tudi verjetnost, da so hiše urejene, ker za njih skrbijo žene, ki nosijo hlače v hiši). To kaže, da so zase dobro poskrbeli, za podjetje, ki jim prinaša kruh in ene najvišjih plač v državi, pa nimajo takšne brige. Vse na račun delničarjev, ki bodo svojo pasivnost zelo drago plačali.

Ključno vprašanje ostaja, koliko časa bodo lastniki dovolili takšno izčrpavanje podjetja ter uničevanje tako poslovnega okolja kot države. Petrol d.d. bi moral predstavljati življenjski in poslovni ideal, njegov odraz pa je skozi poslovno stavbo daleč od ekološkega in koristnega, kaj šele idealnega. Po vsem pregledanim, lahko zaključimo zgornji naslov takole: “Stavba je odraz stanja v podjetju – navzven neokusna, znotraj gnila.”

SHARE

Prevzem Petrola se ne dogaja!

V javnosti se govori, da je Petrol državen. Tudi OECD kriteriji pravijo, da je državen. In ravno tako drži, da bo država plačala praktično vse napake trenutne uprave, ampak lastništvo države je pa manj kot 30%. Ponovno, kdo ima tu koga za norca.

Pa poglejmo kako poteka del privatizacije, pri čemer so trenutni akterji ustvarili prepričanje, da Petrolova uprava nima nič s tem.

Poglejmo primer:

  • na 41 mestu v delničarski knjigi najdemo podjetje ORE d.o.o. s 3.000 delnicami, ki so vredne nekaj manj kot miljon evrov.

ORE d.o.o. je lastnik podjetja OLMA d.o.o. in da uganili ste OLMA d.o.o. dobavlja AdBlue Petrolu…

Direktorja obeh podjetji sta Dubokovič Davor in Gorjanc Uroš.

To, da z dobaviteljem povezana oseba sodeluje pri privatizaciji, ni nič nenavadnega. Težava nastane, ko preverimo po kakšnih cenah se kupuje AdBlue – managerji, ki delajo v skladu s poslanstvom podjetja in jim je cilj povečati kapitalski donos, se ne bi odločili, da bi dražje kupovali AdBlue od Olme (ali preko posrednika PROMOS d.o.o.), razen če ne obstaja še kakšen skriti interes. Sicer lahko zgolj ugibamo, vendar se izpis iz delniške knjige v primerjavi z odkupnimi cenami AdBlue-ja bere tako, kakor da ima lastnik ORE delnice PETROL-a z namenom, da bi na skupščini ščitil upravo Petrola, ki mu zagotavlja višje odkupne cene na račun nižjega dobička/dividende za druge delničarje.

IZPISI IZ SODNEGA REGISTRA

a) ORE srg_redni_izpis_ore

b) OLMA srg_redni_izpis_olma

  • No, pa predstavimo še malo večji primer, ki je zopet povsem “saj to ni res, pa je” – to je primer EUROPETROL oz. PETROL Hrvaška.

Zgodba, ki kar štrli ven iz delničarske knjige, je povsem nelogična, saj je nemogoče, da bi poštena uprava Petrola naredila kaj takega. Kako se bere trenutno razmerje moči v Petrolu:

“Bivši lastnik Europetrola, Jozo Kalem, hrvaškemu Uskoku zelo poznan podjetnik iz Hrvaške (ki ga organi pregona najverjetneje po “nedolžnem” preganjajo zaradi gospodarskega kriminala v več primerih) se gotovo ni dogovoril z nekdanjim članom uprave Petrola Janezom Živkom, da Petrol d.d. kupi Europetrol Hrvaška in ga preimenuje v Petrol Hrvaška. Kaj šele, da bi se Janez Živko zmenil za 20 miljonov višjo kupnino in s tem oškodoval Petrol d.d. – razliko pa dobil nakazano na sklad, ki ga upravlja (https://www.dnevnik.si/1042689746). Tudi ni mogoče, da bi ta sklad preko fiduciarnega računa Societe Generale – Splitske banke kupil 78.353 delnic Petrola in postal četrti največji lastnik Petrola (delež vreden nekaj preko 20 mio evrov). Kdaj se je račun pojavil, pa povsem naključno sovpada z Živkotovim odhodom in plačilom zadnjega dela kupnine, ki se je naključno zgodil po Živkotovem odhodu.”

Nemogoče je tudi, da bi se Tomaž Berločnik dobival z bankirji sumljivega slovesa in prosil za posojilo za prevzem deleža Darija Južne in deleža, ki se nahaja na fiduciarnem računu Češkoslovenke obchodnije banke AS. Pa spomnimo se, kateri slovenski finančni mahinator se hvali s povezavami v Švici in je blizu blizu fantom iz Petrola – Bogdan Pušnik.

To pomeni, da v istem trenutku, ko so fantje sposobni pretočiti preplačane miljone v delnice, imajo na skupščini, ki se je ponavadi udeleži okoli 50% predstavnikov delničarjev, že 27% oz. relativno večino, in so na ta način državo izključili iz procesa odločanja. In kaj pravi SDH?

To, da SDH dokupuje delež v PETROL-u kaže, da bi znalo biti nekaj na tem (http://siol.net/novice/gospodarstvo/drzava-gre-v-obrambo-petrola-427629), zakaj bi sicer nekdo vlagal v firmo, zoper katero je sprožen stečajni postopek.

Zaradi vseh zgoraj naštetih pravljic se vsem nadzornikom ni potrebno niti zganiti (saj se tudi drugače ne, da jim ne bomo dali preveč teže), ampak bodo samo počakali sklonjenih glav, nato pa bodo dejali, da je že prepozno za ukrepanje in da imajo zvezane roke, predvsem pa da morajo zaupati upravi, ki trdi, da ima vse “pokrito”.

Če smo Slovenci in lastniki delnic ovce, se bo zgodila še ena divja privatizacija z denarjem podjetja. Če pa je vsaj kanček morale in življenja še ohranjenega v nas, pa bi bil čas, da se tovrstnim kriminalnim združbam stopi na prste, še preden bodo pohlepneži podjetje uničili. Spomnite se pokopališča slovenskih paradnih konjev, ki so bili nedotakljivi vsaj tako kot Petrol, glasni in agresivni, trenutno pa zelo pasivni:

  • Merkur d.d.
  • SCT d.d.
  • Mura d.d.
  • Vegrad d.d.
  • Probanka d.d.
  • Smelt
  • Kraški zidar d.d.
  • Prevent d.d.

Viri:

SHARE

Uprava Petrola zavaja glede bonitetne ocene

Preden opišemo nove laži in zavajanja uprave Petrola, naj Vas spomnimo, da je slovensko sodišče premaknilo narok za začetek stečaja Petrola d.d. iz 21.12.2016 na 15.12.2016 => to bi lahko umestili v rubriko “saj ni res, pa je.” Nam to ustreza. 🙂

Petrol je na svoji spletni strani, na SEONET-u (stran ljubljaske borze, kjer izdajaletelji vrednostnih papirjev objavljajo vsa obvestila za javnost) in v ugovoru na začetek stečajnega postopka zapisal, da ima podjetje Petrol d.d. bonitetno oceno Standard&Poors (S&P).

Podjetje Petrol d.d.,  sploh nima omenjenih ratingov (bonitete), ampak ponavlja zavajanje javnosti in sodišča – saj S&P ocenjuje izključno in samo obveznice (PETGSV3 1/4 06/19 (ISIN XS1028951777), ki kotirajo na irski borzi, in ne družbe Petrol – v našem primeru insolventnega dolžnika.

POJASNILO: Obveznica ima po pravilu višjo bonitetno oceno, kot podjetje (izdajatelj), ker se v primeru stečaja obveznice poplača prej kot lastnike.

To, da gre za bonitetno oceno Euroobveznice je razvidno:

a) iz spletne strani insolventnega dolžnika, kjer je na naslovu www.petrol.si/za-vlagatelje/javne-objave jasno vidno, da gre za bonitetno oceno EVROOBVEZNICE.

b) iz prospekta same obveznice, kjer je na prvi strani možno prebrati:

“Za vrednostne papirje (v tem primeru obveznice) se pričakuje ocena kreditnega tveganja BBB- s strani presojevalca tveganj Standard & Poor’s, ki je del skupine The McGraw-Hill Companies Inc. (“S&P”). Ocena kreditnega tveganja ni pripročilo za nakup, prodajo ali obdržanje vrednostnih papirjev in je podvrženo preklicu, zmanjšanju ali umiku bonitetne ocene s strani bonitetne agencije kadarkoli. Niti S&P niti Moody’s nimata sedeža v Evropski Uniji, in nista registirana pod direktivo EC št 1060/2009, ki je dopolnjena z direktivo EU št 513/2011 (torej nista skladna z CRA Regulativo). Fitch je registriran v EU in je registrian skladno s CRA Regulativo (to je evropska regulativa, ki ureja delovanje bonitetnih agencij oz. agencij, ki ocenjujejo kreditno tveganje).”

Še citat originalnega besedila iz prospekta obveznice:

“The Notes are expected to be rated BBB‐ by Standard & Poor’s Ratings Services, a division of The McGraw‐Hill Companies Inc. (‘‘S&P’’). A rating is not a recommendation to buy, sell or hold securities and may be subject to suspension, reduction or withdrawal at any time by the assigning rating agency. Neither S&P nor Moody’s (as defined on page 26) is established in the EU or registered under Regulation (EC) No 1060/2009 as amended by Regulation (EU) No 513/2011 (the ‘‘CRA Regulation’’). Fitch (as defined on page 26) is established in the EU and is registered under the CRA Regulation.” (konec citata)

Celotni prospekt obveznice si lahko preberete tukaj: prospectus-standalone_d745deac-d54e-40f4-ada0-e6bd62d87bae

O prevari(namernem zavajanju javnosti z namenom pridobiti protipravno premoženjsko korist) je bila obveščena tudi ATVP. prijava-atvp_prevera-petrola-glede-bonitetne-ocene

Napišimo še nekaj o izdajatelju bonitetne ocene. Standard & Poor’s je bila ena od treh agencij (ostali dve sta Moody’s in Fitch), ki so v letih 2007 podeljevale najvišje možne ocene za vrednostne papirje brez vrednosti, kar je povzročilo veliko ameriško finančno krizo. Po domače, obveznice z najvišjo bonitetno oceno AAA so bile v letu 2010 popolnoma brez vrednosti. Proti agencijam je bilo sproženih več sodnih procesov, v katerih so jih investitorji tožili zaradi zavajanja, goljufij itd.

Poleg tega bonitetna agencija S&P ni ustanovljena v Evropi in zato ne spoštuje evropske direktive CRA (ni skladna z evropskim pravnim redom). To pomeni, da je bonitetna ocena narejena skladno z Ameriško zakonodajo, ki je deklaratorna – torej je bonitetna ocena narejena predvsem na podlagi izjave naročnika, v dobi veri, da je le ta resnična . S&P za bonitetno oceno ne odgovarja. Poenostavljeno povedano – naročnik si proti plačilu sam izbere bonitetno oceno, ki mu jo S&P potrdi, v kolikor se izkaže, da bonitetna ocena ni pravilna – odgovarja naročnik sam in ne S&P.

CRA direktiva pa zahteva, da se v Evropi bonitetne ocene pripravlja na podlagi pregleda dokumentov, preverbe notranjih podatkov, ki jih dostavi naročnik in zunanjih podatkov iz okolja, ki jih je dolžna preveriti bonitetna agencija preden poda oceno, za katero tudi odgovarja.

Edina od treh velikih mednarodnih bonitetnih agencij, ki je registrirana v Evropi in deluje v Evropi po evropskih standardih je Fitch.

Torej zgoraj napisano jasno kaže, da uprava Petrola namerno zavaja javnost, delničarje, sodišče. Nadzorni svet pa takšn zavajanja celo podpira. Prav tako ATVP namerno gleda stran in s tem podpira zavanjanje uprave Petrola.

Zgoraj navedena dejstva, da je dejanska bonitetna ocena slaba in da se stanje poslabšuje, potrjuje tudi lokalna bonitetna ocena Bizi.si (podjetja TSmedia d.o.o. hčerinske družbe Telekoma d.d.), ki v bonitetnem poročilu izkazuje negativni trend glede na predhodnje leto! To pomeni, da se situacija v podjetju poslabšuje! petrol-d-d-ljubljana-bizi-si-bonitetno-porocilo-2640db

Starejša bonitetna ocena Bizi celo eksplicitno piše, da v našem primeru insolventni dolžnik slabo posluje…petrol-d-d-ljubljana-bizi-si-bonitetno-porocilo-2279e5

Velika žalost je tudi, da bivša uprava največjega slovenskega podjetja (kot se rada sam pohvali) ne promovira slovenskih bonitetnih ocen, ki so zaradi poznavanja lokalnega okolja navadno bolj relavantne kot tuje, ki se delajo iz naslonjača v New Yorku. Še večja sramota pa je, da bivši predsednik uprave Tomaž Berločnik ni poznal bonitetne bonitetne ocene Bizi, ki jo pripravlja podjetje TSMedia, ki je v lastni Telekoma Slovenije, v katerem nadzornem svetu je sedel isti Tomaž Berločnik.

Ne glede na vse pa se sprašujemo, kje so lastniki? Kje je vlada? Kako to, da vsi molčijo ob evidentnem zavajanju? O čem vse še Petrolova uprava in nadzorni svet laže?

SHARE

Pozdravljeni

Spletišče www.monitel.si je namenjeno predstavitvi nepoštenih poslovnih praks, poslovnih goljufij, protipravnega prisvajanja intelektualnega premoženja, zlorab sodišča, policije in FURS-a s strani uprave Petrola.

Predstavitev temelji na prikazu originalnih dokumentov, ki omogočajo, da si vsak bralec sam pridobi objektivno predstavo o zadevi.

Vseh dokumentov iz objektivnih razlogov žal ne moremo razkriti, saj je le teh preko 27.000 strani.

Berite in si na podlagi dokumentov sami ustvarite mnenje!

SHARE