Uprava Petrola žrtvuje svoje zaposlene, da bi rešila samo sebe

Moje mnenje o dogajanju na sodišču v zadnjih dneh je, da se uprava Petrola poskuša rešiti kazenske odgovornosti tako, da je žrtvovala vodjo pravne službe Timoteja Lapajne.

Timotej Lapajne je bil v letošnjem letu že dvakrat prisiljen krivo izpovedati v kazenski zadevi pred sodiščem. Nazadnje 11.7.2017 z izjavo, ki so mu jo (vsaj tako je izpadlo na sodišču) napisali.

Timotej Lapajne je namreč kronska priča v kazenskem procesu, ki ga Petrol vodi proti Petru Faleskiniju osebno.

Kazenski zakonik v 284.členu določa:  “Za krivo izpovedbo v kazenskem postopku se storilec kaznuje z zaporom do petih let.  Če ima dejanje iz prejšnjega odstavka posebno hude posledice za obdolženca, se storilec kaznuje z zaporom od enega do osmih let.” 

Glede na to, da je Timotej Lapajne pravnik, bi bilo edino logično, da bi izkoristil peti odstavek 284.člena KZ, ki pravi: “Če storilec prostovoljno prekliče svojo krivo izpovedbo, preden se izda dokončna odločba, se kaznuje z denarno kaznijo, sme pa se mu tudi odpustiti kazen.”

Ob vsem kar se dogaja na sodišču in ob njem v naši zadevi, lahko potegnemo črto in mirno rečemo, da se v podjetju Petrol dogaja hud mobing ob ostali kriminaliteti s strani uprave. Vsem zaposlenim, ki so žrtev mobinga uprave in struktur povezanih z upravo, lahko pomagamo. Najprej, uprava Petrola ni tako vplivna, kot so vas vsa ta leta prepričevali. To je zgolj eden izmed PR balončkov, ki nima resnih posledic, je pa plačevanje mastnih denarcev za oglasni prostor omogočil t.i. nedotakljivost. No, iz naše izkušnje sodeč tej fantiči niso vsemogočni vplivneži, prej nasprotno, saj svoja bremena prelagajo na pleča ubogih zaposlenih, ki se nato pred sodiščem in javnostjo smešijo, saj nimajo pojma o zadevah, o katerih morajo pričati. Uprava Petrola se izživlja nad zaposlenimi vsaj tako, kot se nad svojimi dobavitelji in partnerji v poslu – zavaja, laže in sili v kriminaliteto (vdor na server, krivo pričanje, zavajanje/laganje medijem, delničarjem o poslovnih izzidih, bonitetni oceni…). Namreč, žalostno in sramotno je gledati, kako ubogi šef pravne službe zrecitira tri stavke o bonitetni oceni, ko pa ga strokovna sodelavka vpraša, če jo je prebral, na glas pove, da je ni in da so mu drugi sugerirali kaj naj pove. Svojo kariero in reputacijo je prodal… Za kaj že? Vizitko? Vsem, ki ste kakorkoli povezani s Petrolom, pa želim vso srečo, saj kaj takega v tako velikem podjetju res ne obeta kaj pozitivnega.

Si pa lahko na spodnji povezavi preberete poskuse diskreditacije tako kot smo jih napovedovali:

http://siol.net/posel-danes/novice/kaj-je-zagresil-da-bo-postal-najvecji-davcni-dolznik-v-drzavi-444976

Tukaj je naša zahteva po popravkih v skladu s 26. členom Zakona o medijih. Še en dokaz več, da so mediji ‘kupljeni’ s strani Petrola preko oglaševalskega prostora, saj razen diskreditacij nimajo druge funkcije:

“Pozdravljeni,

pišem Vam v zvezi z objavo na spletnem portalu Siol.net (http://siol.net/posel-danes/novice/kaj-je-zagresil-da-bo-postal-najvecji-davcni-dolznik-v-drzavi-444976), pod katero ste podpisani. V osmih točkah Vam pošiljamo zahtevo za popravek, saj vaše navedbe ne držijo:

  1. Ne drži, da Petrol ni uporabljal blagovne znamke MONITEL v obdobju, za katerega so bili izdani računi.
    Skladno z d) točko drugega odstavka 47.člena Zakona o industrijski pravici je Petrol v času na katerega se nanašajo izdani računi uporabljal blagovno znamko MONITEL za promocijo svoje spleten strani in spletne trgovine – izpisi jasno kažejo, da ni šlo zgolj za obvestilo o prenehanju delovanja sistema MONITEL, ampak je šlo za več kot tisoč zadetkov na spletnem iskalniku Google.si(dokumente na presečne datume si lahko ogledate na povezavi http://monitel.si/dokumenti/)
  2. Ne drži, da H12 nima denarja in da bo v kratkem uvršečno na vrh seznama davčnih dolžnikov.
    Družba H12 d.d. je v davčnem postopku z dokumenti dokazala pravilnost obračuna vseh davkov.
  3. Ne drži navedba, da Faleskini od Petrola terja 1,5 miljarde evrov.
    Peter Faleskini od Petrola ne terja ničesar.
  4. Ne drži, da H12 ni obračunal in ni plačal DDV in da računov ni vključil v davčni obračun.
    Vsi računi izdani v letu 2016 so bili vključeni v davčni obračun skladno s 131.členom ZDDV
    Vsi računi so bili vključeni v obračun davka od dohodka pravnih oseb in davek je bil pravočasno in v celoti plačan.
    Prav tako so vsi računi iz leta 2016 vidni v javnoobjavljenih finančnih izkazih za leto 2016.
  5. Ne drži, da podjetje ne izpolnjuje zakonskih določil za zavezanca DDV po realizaciji.
    POJASNILO: Zakon o DDV načelno zahteva, da se DDV obračuna po dokumentnem toku beri izdanih računih, vendar skladno z evropsko direktivo zakon o DDV v 131.členu omogoča tudi obračun DDV po finančnem toku – beri plačanih računih. 
    Podjetje H12 d.d. ni nikoli realiziralo več kot 400.000 evrov prometa(plačanih računov) , kot se trdi v članku – zato tudi ni nikoli preseglo omejitev 131.člena ZDDV.
  6. Ne drži, da Faleskini Holding GmbH v Sloveniji nima vidnejšega premoženja.
    Iz v Sloveniji javno objavljenih finančnih izkazov je imel Faleskinih Holding GmbH v Sloveniji na dan 31.12.2016 preko 64 miljonov evrov premoženja na 13.7.2017 pa je ocenjena vrednost premoženja preko 66 miljonov evrov. Za vse premoženje so bili plačani tudi vsi davki v RS. 
  7. Ne drži, da H12 d.d. nima premoženja.
    Iz javno objavljenih finančnih izkazov je imel H12 d.d na dan 31.12.2016 preko 37 miljonov evrov premoženja na 13.7.2017 pa je ocenjena vrednost premoženja preko 38 miljonov evrov. Za vse premoženje so bili plačani tudi vsi davki v RS. 
  8. Ne drži, da je Peter Faleskini prodal podjetje H12 POPR.
    Peter Faleskini ni bil nikoli lastnik podjetja H12 POPR in ga zato ni mogel prodati.
Zato zahtevamo objavo popravka v skladu s 26. členom Zakona o medijih, ali objavo nasprotnih dejstev.”
SHARE

PETROL: Dobiček enak prejetim subvencijam

Že nekaj časa vztrajamo pri analizi, da Petrol dela izgubo in da je zrel za stečaj – ta teden pa smo s strani finančnega analitika dobili naslednje opozorilo:

“Dobiček Petrola je vsako leto od nastopa Berločnika enak subvencijam in Evropskim sredstvom, ki jih Petrol ali kupci Petrola dobijo od države, občin ali Evropske unije za projekte, ki jih izvaja Petrol.”

Zato se pri Petrolu tolikokrat pojavljajo parole – energetska sanacija – ja pravilno ste ugotovili praktično vse energetske sanacije, kjer je vpleten Petrol se delajo s subvencijami države, lokalne skupnosti, Eko sklada ali Evropske Unije. 

Če prevedemo – državni denar (subvencije) se preko izplačanih dividend prelijejo 1/3 nazaj k državi in 2/3 v roke zasebnih delničarjev.

Konkreten in aktualen primer je projekt Energetske sanacije stavb v lasti Mestne občine Ljubljana(vir).

Seveda moramo pohvaliti akterje na Petrolu, da so pridni, ker opravljajo svojo delo in izpolnjujejo del svojih pogodbenih obveznosti, saj jim to ponavadi ne gre najbolje od rok. Ostaja pa odprto vprašanje, kaj počno s 3,5mlrd prometa, saj so konstantno nelikvidni, prodajajo kreditne zapise (ki so namenjeni popravljanju likvidnosti) in edini ekstra dohodek, ki se zrcali v dobičku so zgoraj omenjene subvencije. Toliko o superuspehih Velikega Petrola.

Čas je, da odprete oči!

 

SHARE

PETROL: Vsakršna podobnost z SCT-jem ni naključje (infografika)

Richard Bandler, izumitelj nevro lingvističnega programiranja (NLP) trdi, da vsak rezultat terja svojo strategijo in planiranje, pa ni važno ali je učinek pozitiven ali negativen. Zato ima tudi propad podjetja svojo dinamiko, strategijo in ukrepe, ki vodijo k negativnemu končnemu rezultatu. Zato smo za vas pripravili infografiko, ki nazorno kaže skoraj identične vzorce med SCT-jem in praktično propadlem Petrolu.

Podrobnosti Petrol SCT
Podobnosti Petrol SCT
SHARE

Petrol dobil zaušnico v zadevi www.monitel.si

Okrožno sodišče v Kopru ni ugodilo predlogu začasne odredbe, ki jo je vložil Petrol d.d. proti avtorju vsebin na portalu “www.monitel.si”. Petrol je že tretjič zahteval, da se celo spletišče www.monitel.si takoj ukine, ker naj bi škodilo njihovem ugledu!

To nedvomno kaže, da v Sloveniji obstajajo sodniki, kot je Peter Baša, ki spošuje pravo, izkazujejo svojo moralno držo ne glede na pritiske okolice ali vsepomembnega Petrola, kot so se mu uklonili določeni sodniki sodišča v Ljubljani.

Ko pišem o pritiskih na sodnike ne govorim samo o direktnih pritiskih, ampak predvsem o posrednem pritisku na sodnike, ki pride v obliki blatenja dobrega imena Petra Falesknija preko ‘prijateljev’ v t.i. elitnih krogih, predvsem pa sklicevanje na nacionalni interes, in kako ne bi bilo dobro za državo, da Petrol konča v stečaju.

Niccolo Machiavelli je napisal, da lahko ugajaš ali pa si učinkovit.

Upam, da bodo vsi slovenski sodniki čim prej spoznali, da bodo v družbi mnogo bolj cenjeni, če ne bodo delali uslug kolegom iz elitnih krogov. Mnogo bolj bodo ugajali, če bodo učinkoviti tako, da bodo delovali strokovno in pošteno ter si s tem pridobili oziroma povrnili avtoriteto in mesto v družbi, ki jim pripada.

Sklep sodisca v Kopru 3_4_2017

POJASNILA:

* Petrolu oziroma ugledu le tega ne škodi pisanje na tej strani, ampak dejanja in posledice teh dejanj, ki jih opisujem na tej strani. V starih časih so ubili prinašalca slabih novic! Danes Petrol želi onemogočiti avtorja prispevkov preko sodišč z različnimi tožbami, začasnimi odredbami in kazenskimi ovadbami. Vse z namenom, da se prikrije in zakrije modus operandi, ki je škodljiv za družbo in okolico.

SHARE

Predstavljena bonitetna ocena S&P Petrola je čista farsa

Po različnih odzivih na našo pisanje o bonitetni oceni – se vodilni v Petrolu še vedno sklicujejo nanjo. 20.3.2017 je Petrol objavil, da je S&P potril bonitetno oceno podjetja (vir).

Sej poznate tisto Linkolnovo: Nekaj časa lahko zavajate vse, nekatere celo stalno, vseh ljudi pa stalno ne morete zavajati. (ang. “You can fool all the people some of the time, and some of the people all the time, but you cannot fool all the people all the time.” – Abraham Lincoln). Zato se je porodila ideja, da na primeru konkurence pokažemo, kako poštena podjetja prikazujejo bonitetne ocene – torej tisti, ki jim je jasno, da se z lažnim prikazovanjem oz namernim zavajanjem ne pride daleč.

Za primer bom vzel OMV, ki ima tudi črpalke v Sloveniji in je zato širši javnosti poznan.

POSVETITI POZORNOST

Najprej za razliko od Petrola (ki bonitetno oceno omeni samo v okvirčku na spletni strani), OMV za pojasnitev bonitetne ocene nameni celo stran (vir).

IZBIRA BONITETNE OCENE

Pri OMV se zavedajo, da je za objektivnost potrebno imeti več mnenj oz v konkretnem primeru več ocen. In da je glede na to da je OMV evropska firma – potrebno imeti tudi oceno skladno z EU direktivami. Tako OMV pri izbiri bonitetne agencije poleg Moody’s izberejo tudi agencijo Fitch, ki je edina registrirana v evropi in dela skladno z regulativo (EC) št 1060/2009 kot dodatek regulativi (EU) št 513/2011 (the ‘‘CRA Regulation’’).

OMV pristop se razlikuje od Petrolovega v tem, da so izbrali dve prvovrstni agenciji, od teh je ena regulirana v Evropi in deluje po evropskih standardih za bonitetne agencije. Petrol nima bonitetne ocene agencije, ki deluje skladno z evropskimi regulativami. Ali gre za neznanje vodilnih (kar je po odhodu Živka z mesta CFO mogoče) ali izbiro agencije, ki ni regulirana v Evropi, zato da se lahko zavaja delničarje in ostale deležnike, pa bodo pokazale preiskave.

BONITETNA OCENA PODJETJA, OBVEZNICE, ITD

Petrol uporablja bonitetno oceno obveznice in jo predstavlja kot bonitetno oceno podjetja. Bistvena razlika je v tem, da OMV posebej predstavi boniteto podjetja (delnice) in boniteto obveznic. Temu se reče “transparanetnost poslovanja”. Zato se sprašujemo. zakaj Petrol ni dal narediti bonitetne ocene podjetja po evropskih standardih in čemu se obnaša tako, kakor da zavaja javnost glede svojega poslovanja?

ZAKLJUČEK

Iz napisanega in znanega je možno zaključiti samo, da je Petrol kupil (ja, pravilno ste prebrali, bonitetno oceno je treba plačati) bonitetno oceno S&P, da bi z njo lahko ustvarjal meglo, namesto da bi investitorjem omogočil, kar se da objektivni vpogled v stanje podjetja. Bonitetne ocene se delajo predvsem za male investitorje (tiste, ki nimajo resoursov za izdelavo lastne bonitetne ocene), saj veliki vedno naredijo lastno bonitetno oceno in jih ocene tretjih niti ne zanimajo. Če to vedenje povežemo s predlogom skupščinskega sklepa SDH za nakup lasnih delnic, postaja vse bolj jasno, da so mali delničarji v Petrolu nespoštovani, predvsem pa zavedeni, in se jim zato niti ne izkaže spoštovanja z nakupom verodostojne bonitetne ocene po EU standardih. Zakaj govorim o spoštovanju? Ker Petrolovi akterji ves čas povdarjajo visoke etične standarde, o katerih pa z naše perspektive ni ne duha ne sluha. Menim, da so prav tako nespoštovani dobavitelji, do katerih se dolg povečuje in kmalu bomo videli realno stanje odnosa do kreditorjev, ki se jih sedaj zavaja z bonitetno oceno. Ali je Petrol še živ, ker ga pravzaprav financirajo dobavitelji z nerazumno dolgimi plačilnimi roki? Ali pa zato, ker prispeva 20% slovenskega državnega proračuna in ga je treba “rešiti” pred roko zakona za vsako ceno? Kdo bo pa reševal Vas? In kaj če se karkoli zalomi na mednarodni ravni, npr. zlom trga nafte zaradi vojnih razmer (če kaj spremljate medije nismo daleč od te realnost), padec krovnih pogodb za dobavo in prodajo elektrike, kaznovanje s strani evropske komisije zaradi zlorabe monopolnega položaja?

POST SCRIPTUM

Na neresnost bonitetne ocene S&P Petrolove obveznice, kaže tudi dejstvo da ocene energetskega sektorja v regiji bonitetnih agencij, kot je Moody’s (vir), ki vplivajo na znižanje bonitete OMV, ne vplivajo na znižanje bonitete Petrola, čeprav je notri jasno napisano, da nižje cene nafte (brez znakov skorajšnega okrevanja) vplivajo na nižje marže – predvsem pa da to pomeni težavo za celoten sektor.

SHARE

Petrolovi vodilni bi radi prepričali Slovenijo v svojo iluzijo

V današnjem zapisu predstavljamo shizofrenost komuniciranja Petrolovih zaposlenih in odgovornih o nastalem sporu. Za isto situacijo bi želeli ustvariti dvojna prepričanja o Petru Faleskiniju – najprej je vrhunski strokovnjak, zaradi česar sploh pride do sodelovanja, potem pa je za nadzorni svet ‘no name’, ki je prišel po malico na Petrol. Na sodišču pa ponovno vznikne kot strokovnjak, ki ima resen vpliv v strokovni javnosti.

Rok Vodnik (član uprave za vse čase) 2011 angažira Petra Faleskinija in njegovo ekipo, da v Petrolu uvede storitve z visoko dodano vrednostjo, ki bi Petrolu omogočile spremembo poslovnega modela. Poslovni model si lahko ogledate v predavanju Petra Faleskinija na Inženirski Zbornici Slovenije. V 2013 Rok Vodnik podpiše pogodbo z Uporabno Energetiko, ki temlji na skupnih vlaganjih in na delitvi dobička (ang. profit share), saj Petrol ni imel dovolj lastnih sredstev za tako velik projekt. Uporabna energetika je imela rešitev, Petrol pa bi moral zagotoviti komunikacijske rešitve in trženjske poti. Potem, ko niso bile izpolnjene pogodbene obveznosti s strani Petrola, se je pričela igra moči. Če bi želeli nadaljne sodelovanje, bi bilo potrebno odvajat 70% zaslužka na točno določene firme, s katerimi sodeluje žena Vodnika. Po domače – zahtevana je bila ‘podkupnina’.

Ker je najboljša obramba napad, se v letu 2014 začne načrtno in sistematično diskreditirati Petra Faleskinija, da je samo dobavitelj opreme, da je kot energetski strokovnjak irelavanten in, da je na Petrol prišel po malico… in seveda, ker je ni dobil, sedaj toži za nerazumno visok znesek 21 miljonov evrov. Na vsak način se mu skuša nalepiti kriminaliteto, katero sami izvajajo.

POJASNILO VIŠINE ZNESKA ODŠKODNINE

Naj spomnimo: do pogodbe o skupnih vlaganjih in delitvi dobička iz leta 2013 je prišlo, ker Petrol ni imel dovolj lastnih sredstev za projekt. Potrebna sredstva, za izvedbo projekta, je zagotovila Uporabna Energetika s partnerji. Torej, ko je prišlo do odpovedi pogodbe zaradi neizpolnjevanja pogodbe s strani Petrola, je edino logično, da bo morala odgovorna pravna oseba plačati stroške projekta in izgubljen dobiček. Kar se tiče višine zneska, Petrol že 2013 ni bil sposoben zagotoviti sredstev za poplačilo. In ker v Petrolu niso bili sposobni zagotoviti sredstev za nakup (kaj je temu botrovalo lahko preberete tukaj), so se vodilni odločili za partnerstvo z Uporabno Energetiko. Glede na denar na računu na 31.12.2016, pa Petrol tudi danes realno ni sposoben plačati zneska, brez da bi oškodoval druge dobavitelje, financerje ali delničarje.

Zato pa v 2017 Timotej Lapajne, vodja pravne službe na Petrolu pred sodiščem izjavi, da portali, ki jih upravlja Peter Faleskini (www.monitel.si, www. h12storitve.si, www.energymama.si) dosežejo tako veliko populacijo, da so relevantni na področju energetike in ekonomije ter, da ogrožajo dobro ime Petrola in Petrolu povzročajo škodo. 

V psihologiji bi takšno obnašanje in delovanje označili kot shizoidno – 2011 je bil Peter Faleskini vrhunski strokovnjak, saj Petrol sodeluje le z najboljšimi, nato je bil 2014 po komuniciranju Petrola brezveznjak, ki je na Petrol prišel po malico, v 2017 pa taisti Petrol pred sodiščem trdi, da je Peter Faleskini priznan v energetski in ekonomski javnosti in izredno bran strokovnjak, ki z objavami na svojih blogih škoduje ugledu Petrola. Shizoidna osebnostna motnja pa je opisana takole:

“Osnovna značilnost shizoidne osebnostne motnje je ambivalentost glede medsebojnih odnosov. Po eni strani se tak človek druženja boji, po drugi pa potrebuje nekoga na katerega bi se navezal. Ker pa se počuti ogroženega, da ga bo drugi v tem odnosu ranil, ne zmore ustvariti osnovnega zaupanja v drugega človeka, temveč je neprestano v paranoidni poziciji.”

V razmislek

  • ali se nekomu zaradi 200.000 evrov osebne koristi splača uničiti firmo od katere ima ta ista oseba 300.000 evrov in več letne plače?
  • ali lahko lepuškasti nameščenci z visoko formalno izobrazbo, a brez bazičnih znanj premagajo ugledne strokovnjaka z utečeno mednarodno ekipo?
  • ali se splača žrtvovati državni delež v podjetju in največjega davkoplačevlaca, ker je odgovornim in državi težko priznati napako in najti ustrezno rešitev?
  • ali se splača vplivati na lokalna sodišča v primeru, ki bo itak končal na evropskem sodišču?
  • ali ni to znak podcenjevanja morale uslužbencev državnih organov, kot so FURS, policija, tožilstvo in tržna inšpekcija, da se jih pošilja nekorektno napadati firme, ki branijo svoj zakoniti ekonomski interes?

Viri:

SHARE

Petrol v slabši kondiciji kot Mercator

Rezultati primerjave dveh najbolj zadolženih podjetij v državi so naplavili kar nekaj anomalij, predvsem pa kažejo na medijsko zavajanje in nesposobnost stroke, da ponudi kaj več kot piar in zagovarjanje prejetih pavšalov. V medijih beremo informacije, kako sta Mercator in njegova mama Agrokor tik pred zlomom, nihče pa se ne ukvarja z državnim podjetjem, na katerem sloni kar velik del državnega proračuna in slovenskega gospodarstva. Temu se v piarju reče ‘distrakcija’, ko se pozornost usmerja na probleme, ki se nas ne tičejo. Mercator je danes zaseben poslovni subjekt, ki ga upravlja ‘skoraj’ tuj kapital. Zaseda 28% tržnega deleža (vir), vendar Mercator ne predstavlja takšne potencialne nevarnosti kot jo predstavlja npr. Petrol. Petrol in Mercator sta si zelo podobni podjetji, obema je glavna dejavnost (ang. core business) trgovina. Čeprav v Slovenji Petrol kotira kot energetska družba, temu de facto ni tako, saj ne proizvaja niti enega vira energije (v omembe vredni količini), ampak jo samo preprodaja. Šele z nakupom Istrabenzovih inštalacij, je Petrol dobil prvo resnejšo infrastrukturo v lastništvo. Zato bomo danes primerjali dva trgovca, ki delujeta na našem trgu.

Slišimo, kako je Mercator prezadolžen in da ne bo izplaval iz težav. Pa je temu res tako? Agrokor, kot lastnik Mercatorja ima še kar nekaj močnih adutov v rokavu (Ledo, Jamnica, Pik), in z odprodajo le-teh, bi se lahko približal poldrugi miljardi evrov sredstev, s katerim bi znatno znižal svoje obveznosti. Prav tako nad Agrokorjem še ni sprožen postopek zaradi insolventnosti. Petrol srebrnine nima. Pri obeh lahko ugotovimo, da je nizka likvidnost posledica slabega obvladovanja stroškov (Petrolovi so se v 2016 povečali za kar 10%, kar je kar 10 krat več kot se je povečala prodaja), s tem da ima Petrol precej nižje marže od Mercatorja, in bi zaradi tega dejansko moral imeti bistveno več likvidnosti (le 12 mio EUR na računu na 31.12.2016 pri skoraj štirih miljardah prometa bi moral pri vseh investitorjih sprožiti vse alarme). Če Mercator kupi za 100 enot, proda za 200 enot. Petrol kupuje za 100 in prodaja za 106 enot (pri večini prodanih proizvodov je maksimalna cena in s tem marža še vedno regulirana). Ta podatek nam pove, da Mercator ob istem obsegu poslovanja in obratu potrebuje bistveno nižjo likvidnost glede na promet, kot pa to potrebuje Petrol.

  • Mercator potrebuje 500.000€, da ustvari 1mio € prometa.
  • Petrol za miljon prometa potrebuje kar 940.000€.

V realnosti to pomeni, da Petrol zamuja s plačilom trošarin in/ali DDVja (vir časnik Finance), čeprav se to z veliko intenzivnostjo skriva pred državljani, saj teh 940.000€ nima od kje vzeti. Namreč, Petrol v javnosti ves čas ustvarja vtis uspešnega podjetja – tako da prireja bilance, zavaja delničarje, namerno prikriva informacije o poslovnih odnosih in sodnih sporih, ter nenazadnje z zakupom medijskega prostora (oglaševanje) skuša ustvariti vtis, da z 200.000€ ustvari 1 mio €.

Najkrajšo tu potegnejo dobavitelji, do katerih ima Petrol za 450mio € odprtih postavk, brez vštetih izdelkov, ki so dani v komisijsko prodajo (plačilni roki pri taki prodaji so defacto daljši od 120 dni) in niso knjiženi kot zaloga.

Podjetje Petrol je zgolj še lupina.

Ko Petrol govori o dobičkih in izplačanih dividendah, to počne tako, da vzame tistim, ki jim ne plača. Pa poglejmo, kaj to konkretno pomeni. Za 27.skupščino je predlagano izplačilo 28 mio EUR dividend – dolg do dobaviteljev pa se je v 2016 dvignil za več kot 50 mio EUR.  To se odraža v podaljševanju plačilnih rokov dobaviteljem, bankam in kupcem obveznic pa tako, konstantno reprogramiraš kredite (po domače za odplačilo starega kredita vzameš nov kredit ali izdaš novo obveznico ali nov komercialni zapis). Nizke obrestne mere so Petrolu pomagale preživeti, vsi nakupi, ki pa nimajo prave dodane vrednosti ne povečujejo dobička toliko, kot se povečujejo sredstva. Vendar beremo, da se že dogaja dvig obrestnih mer v ZDA (vir), kar najverjetneje pomeni, da bo Evropa kaj kmalu temu sledila.

Glede na dosedanji način poslovanja Petrola si zato ne znamo predstavljati, kako bo Petrol preživel takšno poslovno okolje, ko pa ne ponuja čisto nič drugega kot Mercator, ustvari pa še mnogo manj kot tisti, ki ga strokovna javnost v Sloveniji nabija na pranger.

Zato je logično vprašanje, kdo komu tukaj laže?

Za Petrol obstajajo le trije scenariji (če ne štejemo nedovoljene državne pomoči, ki je že pripravljena s skupščinskim predlogom SDH za odkup lastnih delnic):

  1. začeti znova (ang. clean sheet),
  2. takojšna prodaja pravi energetski družbi – nov strateški lastnik,
  3. ali pa neizbežen stečaj (predlog je že vložen).

SHARE

Uprava Petrola poskuša preživeti z nakupom lastnih delnic

O lastnih delnicah v Petrolu smo že pisali tukaj.  Sedaj pa je SDH za naslednjo skupščino pripravila predlog, da se upravi odobri odkup še dodatnih 8% delnic oz odkup do skupaj 10% kapitala. Vse to se pa odvija z zelo negativno predpostavko, ko Petrol še vedno ni razrešil odkupa lastnih delnic iz leta 2007. O odkupu lastnih delnic pa smo že zapisali, ob kakšnih predpostavkah je to smiselno ali zakonito.

Z nakupom lastnih delnic si bo država zagotovila večino na skupščini brez prevzemne ponudbe. Navadni delničarji bomo ogoljufani za prevzemno premijo.

Ali ni bolj logično to, da bi namesto nakupa lastnih delnic znižali dolg do dobaviteljev? Ali pa zmanjšali kratkoročne obveznosti, ki so se v 2016 skokovito povečale?

Upava bo po nespametnem dejanju SDH seveda zaščitena – podjetje pa ponovno postavljeno pred nove nevarnosti, tako da se roparski pohod uprave nadaljuje – na škodo dobaviteljev, lastnikov in na koncu države.

Skupščinski sklep seveda ne določa od kod bo prišel denar za nakup lastnih delnic – torej glede na to, da kreditorji zahtevajo skoraj dvakrat večje obresti, kot jih dobi povprečno slovensko podjetje, bodo sigurno nastradali dobavitelji, ki bodo deležni še daljših plačilnih rokov in še večjih pritiskov na ceno.

Viri:

SHARE

STEČAJ PETROLA: višji državni tožilec ugotovil, da so računi za uporabo blagovne znamke MONITEL pristni

V zadevi H12 d.d. proti Petrol d.d., kjer je Petrol nabral dolg v višini 640mil €, se Petrol brani s tem, da so fakture ‘fiktivne’. Kaj pravijo državni in inšekcijski organi?

Najprej je pristnost računov ugotovil FURS, nato Tržni inšpektorat, sedaj pa še višji državni tožilec Matija Benulič, ki je zavrgel ovadbo zaradi ponarejanje listin, ki jo je proti Petru Faleskiniju vložila uprava Petrola. Zaradi higiene bo vložena kazenska uvadba proti upravi Petrola zaradi krive ovadbe.

Opustitev ovadbe si lahko ogledate tukaj Opustitev kazenske ovadbe Peter Faleskini

Zanimivo je to, kako se sodišča trudijo najti način, da skozi šivankino uho rešujejo zablode uprave Petrola.

 

SHARE

KAKO SLOVENSKI PARADNI KONJI IZGUBLJAJO MILJONE: PRIMER PETROL

Prihaja trenutek resnice za trenutno upravo Petrola in sicer izplačilo dividende za leto 2016.

Ideja projekta MONITEL je, da se kupcu energentov, z uporabo informacijske tehnologije, pomaga zmanjšati porabo energije za 20%. Tehnologija kupca stane polovico prihranka, ki ga ustvari z zmanjšano porabo energije. Petrol tako zasluži na prodaji energije in rešitev informacijske tehnologije.

Primerjava zaslužkov na Petrolu:

=> Pred projektom MONITEL (kot tudi današnja situacija)

  • stranka plača 100 enot
  • Petrol proda 100 enot in v povprečju zasluži 2 enoti

=> Po uvedbi projekta MONITEL

  • stranka plača 90 enot
  • Petrol proda 80 enot energije na kateri zasluži 1,6 enote
  • Petrol proda 10 enot informacijske tehnologije na kateri zasluži 4 enote
  • Petrol skupaj zasluži 5,6 enot

Povzamemo

  • trenutno Petrol pri prodanih 100 enotah zasluži 2 enoti;
  • v primeru, da bi projekt MONITEL bil izveden, bi Petrol pri 90 prodanih enotah zaslužil 5,6 enot;
  • trenutno Petrol izplača cca 20 mio EUR dividend na leto;
  • tako pa bi Petrol ob izvedenem projektu MONITEL lahko za 2016 izplačal za 56 mio EUR dividend.

Ker uprava Petrola ni izvedla projekta MONITEL, bo predvidena dividenda za leto 2016 65% manjša, kot bi bila ob izvedenem projektu MONITEL.

Pojasnila

  • 20% zmanjšanje porabe energije bi Sloveniji omogočilo doseči okoljske zaveze Europa 2020, kar je sedaj praktično nemogoče – razen če se v primeru gospodarske krize gospodarska aktivnost bistveno zmanjša;
  • 2016 je 5 let po začetku projekta MONITEL v 2011, ko je bilo v projektu načrtovano, da bodo finančni učinki že vidni;
  • ker uprava Petrola ni izvedla projekta MONITEL, bodo delničarji (iz naslova manjših dividend) v naslednjih 10 letih oportunitetno oškodovani za približno 500 miljonov evrov.

Kako deluje poslovni model MONITEL si lahko pogledate v predavanju na Inženirski Zbornici Slovenije – https://izs.mitv.si/asset/EF3GemoYAfoBFokus

SHARE