Sodišče očitno ne popušča, politika pa #nismovedeli – Monitel vs Petrol 3 : 0

Na tem blogu smo že pisali, zakaj želi Petrol odkupiti lastne delnice in kako želi s tem izplačati Čehe. No, z ekonomsko povsem neupravičenm odkupom lastnih delnic se ne strinjamo, zato smo v imenu podjetja, ki je delničar, vložili izpodbojno tožbo na sklep skupščine, napovedano že na sami skupščini.

Po našem mnenju: uprava Petrola s pomočjo odvetniške pisarne Ulčar ni sposobna poštenega boja na sodišču v zadevi Monitel, zato so nas želeli s prevaro iztisniti iz tožbe tako, da bi z goljufijo povečali vrednost spora na 74 mio evrov in s tem povečali sodne stroške na nivo več sto tisoč evrov, najverjetneje pa preko miljona evrov, s čimer bi tožba postala ekonomsko povsem neupravičena.

Faleskini: “Moje mnenje je, da je sodišče pravočasno spregledalo kriminalno nakano uprave Petrola in odvetniške pisarne Ulčar in ni dovolilo kršitve mojih ustavnih pravic do pravnega sredstva in do poštenega sojenja! V pomoč sodišču je bila tudi razsodba višjega sodišča, da je Petrol zlorabil inštitut stečaja, da bi se izognil plačilu Uporabni Energetiki. O tem sem že pisal tukaj.”

Razsodbo si lahko preberte tukaj: Sklep vrednost spora H12 proti Petrol

Po našem mnenju in po nepreverjenih informacijah uprava Petrola poskuša preko posrednikov na vsak način vplivati na sodišče, da razsodi v njihovo korist, saj jim gre za preživetje in izogib zaporu. Dlje kot zavlačujejo, več denarja lahko odtujijo iz podjetja pod izgovorom investicij, in bolj se bliža zastaranje kriminalnih dejanj velike vrednosti iz leta 2011. Pri tem računajo na pomoč odvetniške pisarne Ulčar, ki je od Petrola prejela že več kot miljon evrov, računajoč na nezmožnost tožilstva in sodišča, da v ustreznem roku sprocesira takšna kazniva dejanja, in je zato po našem mnenju sovpletena v lopovščine uprave Petrola.

In kaj po našem mnenju dela država kot najpomembnejši lastnik Petrola? Prikriva kriminalna dejanja uprave, namesto, da bi razrešila zadeve. Ali pa jim morda celo ustreza takšna situacija. Spomnimo samo na grotesknost situacije župana Jankoviča: tožilka je toliko časa zavlačevala z vlogo obtožnice, da je vmes potekel rok za oddajo. Kako pripravno, ha? Sedaj pa se medijsko napihuje, kako mu niso ničesar dokazali… Sprijeno. Po naših informacijah je politika očitno dobila kos pogače, saj si drugače težko razlagamo odzivnost politikov, predvsem pa ignoriranje problema, ki lahko sesuje državne finance. Potem bodo pa vsi skomigovali z rameni kot v zadevi Irangate v NLB: #nismovedeli. Vrh slovenske vladajoče politike je obveščen, njihov odziv pa… Aja, ni ga. To so vsakdanje poslovne prakse slovenoskih državnih podjetij.

 

SHARE

Miti in pravljice multinacionalke Petrol

Tokrat smo se lotili nebuloz, ki jih Petrol komunicira preko medijev z namenom, da Vas zavedejo in ustvarijo nerealen vtis naših obtožb glede njihovega neetičnega ravnanja. V tem zapisu Vam predstavljamo z dokumenti podprta dejstva namesto pravljičnih zapisov PR službe Petrola. Pravljica je pripoved, ki bralcu ustvarja lasten pravljični svet. Po Wundtovi opredelitvi bi Petrolovo pravljico lahko klasificirali kot čisto čudežno pravljico. Pa poglejmo, kje se pravljični svet začne in kje se konča:

Petrolove nebuloze:

1. Blagovna znamka je vredna nič (vir: http://www.poslovni.hr/strane-kompanije/trazi-stecaj-petrola-zbog-svoje-aplikacije-322022)

Najprej razložimo, od kdaj naprej je blagovna znamka Monitel za Petrol vredna nič. Takoj zatem, ko je bila prekinjena pogodba s strani Uporabne energetike d.o.o. zaradi nagovarjanja h korupciji s strani Petrolovih akterjev (zanimivo, da so posel pogojevali s t.i. donacijami podjetjem, s katerimi sodeluje soproga Roka Vodnika), ter vložena kazenska ovadba zoper odgovorne na Petrolu, je Petrol vložil zahtevek za registracijo blagovne znamke oz. pritožbo zoper registracijo s strani H12. Kot pri večini ostalih njihovih aktivnostih, tudi blagovne znamke niso bili sposobni registrirati oziroma preprečiti registracijo le te. Tudi urad za intelektualno lastnino je nesporno prepoznal, komu dejansko pripada blagovna znamka, ki je bila dodeljena na podlagi verodostojnih listin delniški družbi H12., v lastništvu Petra Faleskinija. V primeru, da bi blagovna znamka bila ničvredna, je smiselno vprašati, zakaj so takšni strokovnjaki vložili toliko truda (marketinški material: Petrolov Klub poletje 2011, Petrolov Klub jesen 2011Petrolov Klub pomlad 2012Navodila MonitelMonitel embalaža 1Monitel embalaža 2. ) v promocijo ničvrednega brenda? Ker je vredna nič?

monitel-predstavitev-na-sejmu-dom
PETROL predstavlja MONITEL na sejmu Dom v Ljubljani

2. Petrol nima nobenega poslovnega odnosa s H12 d.d. in do te družbe ne izkazuje nobenih obveznosti (https://www.finance.si/8851536/%28Sodna-avtomatika%29-Saj-ni-res-pa-je-oklican-narok-za-stecaj-Petrola; http://www.delo.si/gospodarstvo/podjetja/sodisce-razpisalo-narok-za-stecaj-petrola.html)

Petrol seveda ne bo priznal svoje odgovornosti, saj bi s tem izkazal nesposobnost svojih managerjev, ki se ukvarjajo predvsem s tem, kako podjetje privatizirati, ne pa z dejanskim poslom. Sodni procesi v zadevi Monitel še zdaleč niso zaključeni. Petrol d.d. je preko faktur s fiktivno vsebino zahteval stečaj Uporabne energetike d.o.o. samo zato, da bi prikril svoje nečedne aktivnosti (pogodba+fiktivni računi). Istočasno pa Petrolovci poskušajo naprtiti svoja nečedna dejanja Faleskiniju in njegovim družbam. Spomnimo še to: avtorica članka z dne 22.11.2016 v Financah nikoli ni ne poklicala ali pisno poslala vprašanja na Uporabno energetiko ali H12 d.d., in zato lahko mirno sklepamo, da gre za PR aktivnost s strani Petrola, ne pa resen članek o dotični problematiki. Če boste podrobneje prebrali zgornja članka, boste videli, da sta praktično identična – toliko o kredibilnosti PR novičkarjev, ki so očitno objavili kar press release (izjavo za javnost) s strani Petrola. A so to oglasna sporočila ali novinarski prispevki? Pa bomo še za naše novinarje opravili vsebinsko delo, če ga sami ne smejo. Pri uporabi intelektualne lastnine ni nujen pismen pogodbeni odnos, saj 47.člen Zakona o Intelektualni lastnini jasno določa, kdo lahko uporablja blagovno znamko. Iz tega sledi, kdaj je nekdo dolžan plačati uporabnino te blagovne znamke, če jo uporablja. Trditev Petrola je naravnost smešna, zato se sprašujemo, če je z njihovimi komunikatorji vse v redu. Pa poglejmo zakaj 640 milijonov: vsak smrtnik in kupec, ki natoči gorivo na Petrolovi bencinski črpalki, mora plačati ceno, ki je javno objavljena (navadno na točilnem mestu), kljub temu, da nihče od nas nima nikakršne pogodbe s Petrolom. In plačati jo mora, kljub temu, da je cena v primerjavi z vrednostjo nafte na svetovnem trgu absurdno visoka. Ravno tako mora sedaj Petrol plačati ceno za nedovoljeno uporabo blagovne znamke, na katero je bil predhodno pisno opozorjen (dopis) in za katero obstaja javno objavljen cenik. In vse to kljub temu, da ni želel podpisati dogovora oz. pogodbe o uporabi le-te! Pa veste, da je zloraba intelektualne lastnine s strani Petrola že kar praksa? Spomnimo se velike marketinške akcije za gorivo Ultimax, zaradi katere je Petrol (po notranjih informacijah) moral plačati večmiljonski znesek British Petroleum-u za nedovoljeno uporabo blagovne znamke Ultimax. Nesposobnost, aroganca ali modus operandi? Sami presodite.

3. Edini namen H12 d.d. je škoditi Petrolu (http://www.poslovni.hr/strane-kompanije/trazi-stecaj-petrola-zbog-svoje-aplikacije-322022)

Aroganci in lažem ‘Petrolovcev’ nekako ni videti ne konca ne kraja. Pa vendarle lahko dokažemo z dokumenti in znanjem vsako našo trditev, medtem ko so aktivnosti Petrola usmerjene zgolj k pritiskom in izsiljevanjem državnih institucij in politikov, pod pretvezo nacionalnega interesa. Zanimivo je pogledati, kako to, da nobenega političnega akterja v vladi ne zanima, zakaj so Petrolovci lagali glede bonitetne ocene. Kot drugo je zanimivo, kako hitro se prične uporabljati dva zelo zlorabljena termina ‘too big to fail’ ter ‘nacionalni interes‘, in s tem nudijo alibi velikim družbam, da svobodno nadaljuje s kriminalnimi praksami.  In tretjič, Petrol ni izpeljal in plačal svojih pogodbenih obveznosti, kar si lahko preberete v tej pogodbi. Kdo ima tu koga za norca?

Sedaj pa vam predstavljamo še nekatera dejstva, saj se Petrol na vse pretege trudi prikazati, da je projekt Monitel bil povsem nepomemeben, predvsem pa da si nekdo skuša izboriti ‘malico’ na državni firmi:

1. Marketinški material, namenjen promociji blagovne znamke MONITEL, uporabljen s strani Petrola:

2. Fakture, ki jih Petrol ni plačal, ker ni sposoben poravnati svojih obveznosti do dobaviteljev in partnerjev:

  1. racun-petrol-6-5-2016
  2. racun-petrol-7-6-2016
  3. racun-petrol-8-8-2016

Zaključek:

Petrol d.d. je resnično pravljični subjekt – tako v poslovnem kontekstu kot komunikacijskem. Zavajanja, laži, izčrpavanje in uničevanje najinovativnejših startup-ov je njihova glavna preokupacija. Kršenje statuta (uprava brez soglasja NS lahko odloča le o poslih do 2.6mio € – to je zapisano v točki 9.10 statuta petrol-statut-05-2010 ), ‘inside trading’ ter izsiljevanje dobaviteljev je običajna praksa te t.i. multinacionalke, katero se povzdiguje v nebesa s strani medijev, kjer je Petrol največji zakupnik oglasnega prostora. Glede na prakso slovenske sodnije seveda že dolgo ne pričakujemo ugodnega izzida za nas, bodo pa zato evropske institucije ponovno direktno posegle v kriminal, ki se dogaja v slovenskem gospodarskem prostoru. Ko bo zadeva zaključena, bomo vsem ljudem omogočili kvalitetnejšo uporabo energije ter tistih storitev, ki so smiselne za vaše kvaliteno bivanje.

SHARE

Uprava Petrola zavaja glede bonitetne ocene

Preden opišemo nove laži in zavajanja uprave Petrola, naj Vas spomnimo, da je slovensko sodišče premaknilo narok za začetek stečaja Petrola d.d. iz 21.12.2016 na 15.12.2016 => to bi lahko umestili v rubriko “saj ni res, pa je.” Nam to ustreza. 🙂

Petrol je na svoji spletni strani, na SEONET-u (stran ljubljaske borze, kjer izdajaletelji vrednostnih papirjev objavljajo vsa obvestila za javnost) in v ugovoru na začetek stečajnega postopka zapisal, da ima podjetje Petrol d.d. bonitetno oceno Standard&Poors (S&P).

Podjetje Petrol d.d.,  sploh nima omenjenih ratingov (bonitete), ampak ponavlja zavajanje javnosti in sodišča – saj S&P ocenjuje izključno in samo obveznice (PETGSV3 1/4 06/19 (ISIN XS1028951777), ki kotirajo na irski borzi, in ne družbe Petrol – v našem primeru insolventnega dolžnika.

POJASNILO: Obveznica ima po pravilu višjo bonitetno oceno, kot podjetje (izdajatelj), ker se v primeru stečaja obveznice poplača prej kot lastnike.

To, da gre za bonitetno oceno Euroobveznice je razvidno:

a) iz spletne strani insolventnega dolžnika, kjer je na naslovu www.petrol.si/za-vlagatelje/javne-objave jasno vidno, da gre za bonitetno oceno EVROOBVEZNICE.

b) iz prospekta same obveznice, kjer je na prvi strani možno prebrati:

“Za vrednostne papirje (v tem primeru obveznice) se pričakuje ocena kreditnega tveganja BBB- s strani presojevalca tveganj Standard & Poor’s, ki je del skupine The McGraw-Hill Companies Inc. (“S&P”). Ocena kreditnega tveganja ni pripročilo za nakup, prodajo ali obdržanje vrednostnih papirjev in je podvrženo preklicu, zmanjšanju ali umiku bonitetne ocene s strani bonitetne agencije kadarkoli. Niti S&P niti Moody’s nimata sedeža v Evropski Uniji, in nista registirana pod direktivo EC št 1060/2009, ki je dopolnjena z direktivo EU št 513/2011 (torej nista skladna z CRA Regulativo). Fitch je registriran v EU in je registrian skladno s CRA Regulativo (to je evropska regulativa, ki ureja delovanje bonitetnih agencij oz. agencij, ki ocenjujejo kreditno tveganje).”

Še citat originalnega besedila iz prospekta obveznice:

“The Notes are expected to be rated BBB‐ by Standard & Poor’s Ratings Services, a division of The McGraw‐Hill Companies Inc. (‘‘S&P’’). A rating is not a recommendation to buy, sell or hold securities and may be subject to suspension, reduction or withdrawal at any time by the assigning rating agency. Neither S&P nor Moody’s (as defined on page 26) is established in the EU or registered under Regulation (EC) No 1060/2009 as amended by Regulation (EU) No 513/2011 (the ‘‘CRA Regulation’’). Fitch (as defined on page 26) is established in the EU and is registered under the CRA Regulation.” (konec citata)

Celotni prospekt obveznice si lahko preberete tukaj: prospectus-standalone_d745deac-d54e-40f4-ada0-e6bd62d87bae

O prevari(namernem zavajanju javnosti z namenom pridobiti protipravno premoženjsko korist) je bila obveščena tudi ATVP. prijava-atvp_prevera-petrola-glede-bonitetne-ocene

Napišimo še nekaj o izdajatelju bonitetne ocene. Standard & Poor’s je bila ena od treh agencij (ostali dve sta Moody’s in Fitch), ki so v letih 2007 podeljevale najvišje možne ocene za vrednostne papirje brez vrednosti, kar je povzročilo veliko ameriško finančno krizo. Po domače, obveznice z najvišjo bonitetno oceno AAA so bile v letu 2010 popolnoma brez vrednosti. Proti agencijam je bilo sproženih več sodnih procesov, v katerih so jih investitorji tožili zaradi zavajanja, goljufij itd.

Poleg tega bonitetna agencija S&P ni ustanovljena v Evropi in zato ne spoštuje evropske direktive CRA (ni skladna z evropskim pravnim redom). To pomeni, da je bonitetna ocena narejena skladno z Ameriško zakonodajo, ki je deklaratorna – torej je bonitetna ocena narejena predvsem na podlagi izjave naročnika, v dobi veri, da je le ta resnična . S&P za bonitetno oceno ne odgovarja. Poenostavljeno povedano – naročnik si proti plačilu sam izbere bonitetno oceno, ki mu jo S&P potrdi, v kolikor se izkaže, da bonitetna ocena ni pravilna – odgovarja naročnik sam in ne S&P.

CRA direktiva pa zahteva, da se v Evropi bonitetne ocene pripravlja na podlagi pregleda dokumentov, preverbe notranjih podatkov, ki jih dostavi naročnik in zunanjih podatkov iz okolja, ki jih je dolžna preveriti bonitetna agencija preden poda oceno, za katero tudi odgovarja.

Edina od treh velikih mednarodnih bonitetnih agencij, ki je registrirana v Evropi in deluje v Evropi po evropskih standardih je Fitch.

Torej zgoraj napisano jasno kaže, da uprava Petrola namerno zavaja javnost, delničarje, sodišče. Nadzorni svet pa takšn zavajanja celo podpira. Prav tako ATVP namerno gleda stran in s tem podpira zavanjanje uprave Petrola.

Zgoraj navedena dejstva, da je dejanska bonitetna ocena slaba in da se stanje poslabšuje, potrjuje tudi lokalna bonitetna ocena Bizi.si (podjetja TSmedia d.o.o. hčerinske družbe Telekoma d.d.), ki v bonitetnem poročilu izkazuje negativni trend glede na predhodnje leto! To pomeni, da se situacija v podjetju poslabšuje! petrol-d-d-ljubljana-bizi-si-bonitetno-porocilo-2640db

Starejša bonitetna ocena Bizi celo eksplicitno piše, da v našem primeru insolventni dolžnik slabo posluje…petrol-d-d-ljubljana-bizi-si-bonitetno-porocilo-2279e5

Velika žalost je tudi, da bivša uprava največjega slovenskega podjetja (kot se rada sam pohvali) ne promovira slovenskih bonitetnih ocen, ki so zaradi poznavanja lokalnega okolja navadno bolj relavantne kot tuje, ki se delajo iz naslonjača v New Yorku. Še večja sramota pa je, da bivši predsednik uprave Tomaž Berločnik ni poznal bonitetne bonitetne ocene Bizi, ki jo pripravlja podjetje TSMedia, ki je v lastni Telekoma Slovenije, v katerem nadzornem svetu je sedel isti Tomaž Berločnik.

Ne glede na vse pa se sprašujemo, kje so lastniki? Kje je vlada? Kako to, da vsi molčijo ob evidentnem zavajanju? O čem vse še Petrolova uprava in nadzorni svet laže?

SHARE

Nismo Evropejci samo takrat, ko nam paše

Številne je šokirala informacija, da je sodišče za 15. decembra 2016 razpisalo narok za začetek stečajnega postopka Petrola d.d., saj so doslej v medijih o družbi pisali le hvalospeve in je novica o insolventnosti tega zelo pomembnega slovenskega podjetja za mnoge veliko presenečenje. Glede zahtev podjetja H12 d.d., ki je sprožilo postopek za začetek stečaja, pa so se porajali tudi nekateri dvomi, saj gre za slovenske razmere za izjemno visoke zneske. Kako je torej s tem?

Da so ti dvomi sicer razumljivi in seveda pričakovani, a tudi povsem neutemeljeni, pojasnjuje Peter Faleskini: »Mi se obnašamo evropsko, saj smo zastopniki švicarskega podjetja. In v Evropi so ti zneski povsem običajni, še posebej v primeru goljufije in zlorabe zaščitene blagovne znamke.« Zahtevani znesek za nadomestilo zlorabe zaščitene blagovne znamke je torej nenavaden samo za slovenski prostor, ki intelektualne lastnine ne ceni in ne ščiti tako, kot je to običajno v razvitih evropskih državah.

Prav nepoštene poslovne prakse značilne za slovenska paradržavna podjetja s posttranzicijskim managementom pa so tudi v jedru spora, ki je pripeljal do začetka stečajnega postopka Petrola d.d.. Slovenski politično nastavljeni managerji enostavno ne razumejo, da so del odprtega evropskega gospodarskega prostora, kjer veljajo povsem druge norme in prakse. Nepooblaščena uporaba intelektualne lastnine in goljufija so le del te zgodbe, ki je prepletena tudi z grožnjami in zlorabo javnih institucij, v katerih ima slovenski parapolitični management servilna omrežja.

Dokler bo v slovenskih velikih podjetjih prevladoval politično nastavljen posttranzicijski management s svojimi praksami in načinom delovanja, bodo tuja podjetja na Slovenijo gledala kot na del nekega drugega območja, nikakor pa ne srednjeevropskega, v katerem naj bi si želeli biti. Zato so besede Petra Faleskinija »Mi se obnašamo evropsko« še toliko pomembnejše. Čas bi bil, da bi se tudi slovenski management začel obnašati evropsko.

SHARE

MONITEL Infografika

monitel-infografika-3

SHARE