Mnenje: Petrol izdal obveznice PET5 – torej je nelikviden

Petrol je izdal obveznice PET5 v višini 32 mio evrov za financiranje tekočega poslovanja več si lahko preberete tukaj .

Obveznice pa imajo nenavadne pravice

  • 10% emisije lahko skliče skupščino – mnenje: to pomeni, da se bliža konec in da kupec obveznic lahko vpliva na upravljanje firme preko skupščine.
  • Obveznice je možno zamenjati za druge obveznice – mnenje:  to pomeni, da se pričakuje, da ne bodo nikoli poplačane.

Težko razumemo, kako se lahko na skupščini določi odkup lastnih delnic, če pa je potrebna izdaja obveznice za pokrivanje tekočega poslovanja. Ali imajo pomanjkanje znanja na SDH-ju, ali v nadzornem svetu, ali pa je uprava vplivnejša od obeh deležnikov. Naša napoved o lastnih delnicah  je bila pravilna (vir). Ponovimo, pri napihnjenih 3 miljardah prometa mora Petrol izdajati obveznice za tekoče poslovanje!!!

Tukaj objavljamo 50 največjih lastnikov na dan 22.8.2017 Prvih 50 PET5

In kar 70% obveznic so pokupile državne in paradržavne pravne osebe. Ja pravilno ste prebrali – Petrol se torej rešuje z državnim denarjem in s penzijskim skladom javnih uslužbencev, ki bodo po stečaju Petrola ostali brez dodatne penzije za katero vsak mesec vplačujejo v sklad namesto da bi imel večjo plačo.    

Za 25% ki je na fidučarnem računu informacije o dejanskem lastništvu še preverjamo.

Pa še ena zastrašujoča podrobnost – na trgu povprečna obveznica z ratingom BBB dosega donos 3,52%. Upravitelji državnega premoženja pa so sprejeli ponudbo za 1,2%. Torej državni uslužbenci – vprašajte se zakaj so vam upravitelji vaših penzij ukradli 2,32% oz kar 2/3 donosa! Vir: Donos BBB obveznic

Moje mnenje je da je Petrol denar, ki ga je pridobil z razpisom obveznic porabil za izplačilo dividende za leto 2017. Datumi in zneski se ujemajo.

Ni čudno, da je RTV že objavila prispevek, ki kaže na insolventnost PETROLA, ki si ga lahko ogledate tukaj.

Zaključimo z že utrjenim sloganom: “Saj ni res, pa je!”

 

SHARE

Predstavljena bonitetna ocena S&P Petrola je čista farsa

Po različnih odzivih na našo pisanje o bonitetni oceni – se vodilni v Petrolu še vedno sklicujejo nanjo. 20.3.2017 je Petrol objavil, da je S&P potril bonitetno oceno podjetja (vir).

Sej poznate tisto Linkolnovo: Nekaj časa lahko zavajate vse, nekatere celo stalno, vseh ljudi pa stalno ne morete zavajati. (ang. “You can fool all the people some of the time, and some of the people all the time, but you cannot fool all the people all the time.” – Abraham Lincoln). Zato se je porodila ideja, da na primeru konkurence pokažemo, kako poštena podjetja prikazujejo bonitetne ocene – torej tisti, ki jim je jasno, da se z lažnim prikazovanjem oz namernim zavajanjem ne pride daleč.

Za primer bom vzel OMV, ki ima tudi črpalke v Sloveniji in je zato širši javnosti poznan.

POSVETITI POZORNOST

Najprej za razliko od Petrola (ki bonitetno oceno omeni samo v okvirčku na spletni strani), OMV za pojasnitev bonitetne ocene nameni celo stran (vir).

IZBIRA BONITETNE OCENE

Pri OMV se zavedajo, da je za objektivnost potrebno imeti več mnenj oz v konkretnem primeru več ocen. In da je glede na to da je OMV evropska firma – potrebno imeti tudi oceno skladno z EU direktivami. Tako OMV pri izbiri bonitetne agencije poleg Moody’s izberejo tudi agencijo Fitch, ki je edina registrirana v evropi in dela skladno z regulativo (EC) št 1060/2009 kot dodatek regulativi (EU) št 513/2011 (the ‘‘CRA Regulation’’).

OMV pristop se razlikuje od Petrolovega v tem, da so izbrali dve prvovrstni agenciji, od teh je ena regulirana v Evropi in deluje po evropskih standardih za bonitetne agencije. Petrol nima bonitetne ocene agencije, ki deluje skladno z evropskimi regulativami. Ali gre za neznanje vodilnih (kar je po odhodu Živka z mesta CFO mogoče) ali izbiro agencije, ki ni regulirana v Evropi, zato da se lahko zavaja delničarje in ostale deležnike, pa bodo pokazale preiskave.

BONITETNA OCENA PODJETJA, OBVEZNICE, ITD

Petrol uporablja bonitetno oceno obveznice in jo predstavlja kot bonitetno oceno podjetja. Bistvena razlika je v tem, da OMV posebej predstavi boniteto podjetja (delnice) in boniteto obveznic. Temu se reče “transparanetnost poslovanja”. Zato se sprašujemo. zakaj Petrol ni dal narediti bonitetne ocene podjetja po evropskih standardih in čemu se obnaša tako, kakor da zavaja javnost glede svojega poslovanja?

ZAKLJUČEK

Iz napisanega in znanega je možno zaključiti samo, da je Petrol kupil (ja, pravilno ste prebrali, bonitetno oceno je treba plačati) bonitetno oceno S&P, da bi z njo lahko ustvarjal meglo, namesto da bi investitorjem omogočil, kar se da objektivni vpogled v stanje podjetja. Bonitetne ocene se delajo predvsem za male investitorje (tiste, ki nimajo resoursov za izdelavo lastne bonitetne ocene), saj veliki vedno naredijo lastno bonitetno oceno in jih ocene tretjih niti ne zanimajo. Če to vedenje povežemo s predlogom skupščinskega sklepa SDH za nakup lasnih delnic, postaja vse bolj jasno, da so mali delničarji v Petrolu nespoštovani, predvsem pa zavedeni, in se jim zato niti ne izkaže spoštovanja z nakupom verodostojne bonitetne ocene po EU standardih. Zakaj govorim o spoštovanju? Ker Petrolovi akterji ves čas povdarjajo visoke etične standarde, o katerih pa z naše perspektive ni ne duha ne sluha. Menim, da so prav tako nespoštovani dobavitelji, do katerih se dolg povečuje in kmalu bomo videli realno stanje odnosa do kreditorjev, ki se jih sedaj zavaja z bonitetno oceno. Ali je Petrol še živ, ker ga pravzaprav financirajo dobavitelji z nerazumno dolgimi plačilnimi roki? Ali pa zato, ker prispeva 20% slovenskega državnega proračuna in ga je treba “rešiti” pred roko zakona za vsako ceno? Kdo bo pa reševal Vas? In kaj če se karkoli zalomi na mednarodni ravni, npr. zlom trga nafte zaradi vojnih razmer (če kaj spremljate medije nismo daleč od te realnost), padec krovnih pogodb za dobavo in prodajo elektrike, kaznovanje s strani evropske komisije zaradi zlorabe monopolnega položaja?

POST SCRIPTUM

Na neresnost bonitetne ocene S&P Petrolove obveznice, kaže tudi dejstvo da ocene energetskega sektorja v regiji bonitetnih agencij, kot je Moody’s (vir), ki vplivajo na znižanje bonitete OMV, ne vplivajo na znižanje bonitete Petrola, čeprav je notri jasno napisano, da nižje cene nafte (brez znakov skorajšnega okrevanja) vplivajo na nižje marže – predvsem pa da to pomeni težavo za celoten sektor.

SHARE

Petrol v slabši kondiciji kot Mercator

Rezultati primerjave dveh najbolj zadolženih podjetij v državi so naplavili kar nekaj anomalij, predvsem pa kažejo na medijsko zavajanje in nesposobnost stroke, da ponudi kaj več kot piar in zagovarjanje prejetih pavšalov. V medijih beremo informacije, kako sta Mercator in njegova mama Agrokor tik pred zlomom, nihče pa se ne ukvarja z državnim podjetjem, na katerem sloni kar velik del državnega proračuna in slovenskega gospodarstva. Temu se v piarju reče ‘distrakcija’, ko se pozornost usmerja na probleme, ki se nas ne tičejo. Mercator je danes zaseben poslovni subjekt, ki ga upravlja ‘skoraj’ tuj kapital. Zaseda 28% tržnega deleža (vir), vendar Mercator ne predstavlja takšne potencialne nevarnosti kot jo predstavlja npr. Petrol. Petrol in Mercator sta si zelo podobni podjetji, obema je glavna dejavnost (ang. core business) trgovina. Čeprav v Slovenji Petrol kotira kot energetska družba, temu de facto ni tako, saj ne proizvaja niti enega vira energije (v omembe vredni količini), ampak jo samo preprodaja. Šele z nakupom Istrabenzovih inštalacij, je Petrol dobil prvo resnejšo infrastrukturo v lastništvo. Zato bomo danes primerjali dva trgovca, ki delujeta na našem trgu.

Slišimo, kako je Mercator prezadolžen in da ne bo izplaval iz težav. Pa je temu res tako? Agrokor, kot lastnik Mercatorja ima še kar nekaj močnih adutov v rokavu (Ledo, Jamnica, Pik), in z odprodajo le-teh, bi se lahko približal poldrugi miljardi evrov sredstev, s katerim bi znatno znižal svoje obveznosti. Prav tako nad Agrokorjem še ni sprožen postopek zaradi insolventnosti. Petrol srebrnine nima. Pri obeh lahko ugotovimo, da je nizka likvidnost posledica slabega obvladovanja stroškov (Petrolovi so se v 2016 povečali za kar 10%, kar je kar 10 krat več kot se je povečala prodaja), s tem da ima Petrol precej nižje marže od Mercatorja, in bi zaradi tega dejansko moral imeti bistveno več likvidnosti (le 12 mio EUR na računu na 31.12.2016 pri skoraj štirih miljardah prometa bi moral pri vseh investitorjih sprožiti vse alarme). Če Mercator kupi za 100 enot, proda za 200 enot. Petrol kupuje za 100 in prodaja za 106 enot (pri večini prodanih proizvodov je maksimalna cena in s tem marža še vedno regulirana). Ta podatek nam pove, da Mercator ob istem obsegu poslovanja in obratu potrebuje bistveno nižjo likvidnost glede na promet, kot pa to potrebuje Petrol.

  • Mercator potrebuje 500.000€, da ustvari 1mio € prometa.
  • Petrol za miljon prometa potrebuje kar 940.000€.

V realnosti to pomeni, da Petrol zamuja s plačilom trošarin in/ali DDVja (vir časnik Finance), čeprav se to z veliko intenzivnostjo skriva pred državljani, saj teh 940.000€ nima od kje vzeti. Namreč, Petrol v javnosti ves čas ustvarja vtis uspešnega podjetja – tako da prireja bilance, zavaja delničarje, namerno prikriva informacije o poslovnih odnosih in sodnih sporih, ter nenazadnje z zakupom medijskega prostora (oglaševanje) skuša ustvariti vtis, da z 200.000€ ustvari 1 mio €.

Najkrajšo tu potegnejo dobavitelji, do katerih ima Petrol za 450mio € odprtih postavk, brez vštetih izdelkov, ki so dani v komisijsko prodajo (plačilni roki pri taki prodaji so defacto daljši od 120 dni) in niso knjiženi kot zaloga.

Podjetje Petrol je zgolj še lupina.

Ko Petrol govori o dobičkih in izplačanih dividendah, to počne tako, da vzame tistim, ki jim ne plača. Pa poglejmo, kaj to konkretno pomeni. Za 27.skupščino je predlagano izplačilo 28 mio EUR dividend – dolg do dobaviteljev pa se je v 2016 dvignil za več kot 50 mio EUR.  To se odraža v podaljševanju plačilnih rokov dobaviteljem, bankam in kupcem obveznic pa tako, konstantno reprogramiraš kredite (po domače za odplačilo starega kredita vzameš nov kredit ali izdaš novo obveznico ali nov komercialni zapis). Nizke obrestne mere so Petrolu pomagale preživeti, vsi nakupi, ki pa nimajo prave dodane vrednosti ne povečujejo dobička toliko, kot se povečujejo sredstva. Vendar beremo, da se že dogaja dvig obrestnih mer v ZDA (vir), kar najverjetneje pomeni, da bo Evropa kaj kmalu temu sledila.

Glede na dosedanji način poslovanja Petrola si zato ne znamo predstavljati, kako bo Petrol preživel takšno poslovno okolje, ko pa ne ponuja čisto nič drugega kot Mercator, ustvari pa še mnogo manj kot tisti, ki ga strokovna javnost v Sloveniji nabija na pranger.

Zato je logično vprašanje, kdo komu tukaj laže?

Za Petrol obstajajo le trije scenariji (če ne štejemo nedovoljene državne pomoči, ki je že pripravljena s skupščinskim predlogom SDH za odkup lastnih delnic):

  1. začeti znova (ang. clean sheet),
  2. takojšna prodaja pravi energetski družbi – nov strateški lastnik,
  3. ali pa neizbežen stečaj (predlog je že vložen).

SHARE