Pomen lastnih delnic Petrola

Petrol ima kar 24.703 lastnih delnic (kar pomeni 1,18% kapitala), ki so vredne okoli 8 miljonov evrov.

Zgodovinsko ozadje:

Delnice je po naših informacijah kupil Marko Kryžanowski, kot del obrambe pred prevzemom Istrabenza, kar menimo, da je nesmisel – ne more se uprava braniti pred prevzemom, saj uprava dela za lastnika. Torej uprava se ne sme vtikati v lastništvo. Uprava je dolžna izvajati načrt lastnika ali lastnikov.

247.člen ZGD pravi:
“Družba sme pridobivati lastne delnice le:
– če je pridobitev nujna, da bi družba preprečila hudo, neposredno škodo;
– če naj se delnice ponudijo v odkup delavcem družbe ali z njo povezane družbe.”

Komentar:
a) nevarnosti, ki bi jo bilo mogoče preprečiti z nakupom lastnih delnic, za družbo ni bilo nikoli – teoretično je bila v nekem trenutku nevarnost za določene lobije, da bi bili odstranjeni od korita;
b) delavcem lastne delnice niso bile nikoli ponujene v odkup.

V skladu s temi predpostavkami, lahko ugotovimo:

250.člen ZGD:
“Če je družba pridobila lastne delnice v nasprotju z določbami prvega in drugega odstavka 247. člena tega zakona, jih mora odsvojiti v enem letu po pridobitvi.”

Piše se že osmo leto odkar Marko Kryžanowski ni več v Petrolu (od 2009). Petrol pa ima lastne delnice še kar v lasti.

Zato sprašujemo, kdo od nadzornikov in uprave skrbi za zakonitost poslovanja v podjetju? 

Pojasnilo, zakaj so lastne delnice potrebne za prevzem:
Če ima podjetje 1,2 % lastnih delnice – se le te odštejejo od kapitala – torej je vsega kapitala 98,8 %.

Glede na to, da je za obvladovanje Petrola potrebno cca 25% Petrola – je na današnji dan pri današnji ceni za 6,8 miljonov evrov (4%) ceneje. Ja, pravilno ste prebrali, ta denar je Petrol že plačal ob nakupu lastnih delnic in ga prevzemniku ni potrebno. Ali še verjamete da prevzemnik ni povezan z upravo?

Pa še pojasnilo, zakaj bi bilo lastne delnice potrebno takoj prodati.
Pri trenutni zadolženosti Petrola 800 mio evrov, bi 8 miljonov evrov zmanjšalo zadolženost za 1%, zadolženost pri finančnih inštitucijah oz. obvezničarjih pa za 2%.

Še bolje bi bilo za delničarje, če bi Petrol prodal svoje lastne delnice, saj bi s tem lahko dividendo iz 20 miljonov povečal na 28 miljonov evrov, kar znaša za okoli 40% višjo dividendo, kot je bila izplačana.

Zato sprašujemo, kateri gospodar ne bi menjal nekaj kar lahko prišpara stroške ali (posledično) poveča donos z nečim kar leži na računu. Seveda uganili ste nekdo, ki mu ni mar za rezultat – dividendo za delničarje, ampak ima s podjetjem drugačne načrte. Prav tako je čudno, da državo ne zanima dodatnih 3 miljone evrov iz dividend. Common sense – zdrava pamet? Kdorkoli? Kjerkoli?

Raziskave profesorja Williama Lazonickega ugotavljajo, da korporacije zapravljajo denar za nakupe lastnih delnic, ne dajejo pa dovolj zaposlenim in davkoplačevalcem. Pod mantro maksimiranja vrednosti za delničarje se tako iz podjetij prečrpava denar k odstotku najbogatejših. (več si lahko preberete v Financah, ki so taisto zadevo pri Petrolu nekako spregledali – kot ponavadi).

Viri:

SHARE

Uprava Petrola zavaja glede bonitetne ocene

Preden opišemo nove laži in zavajanja uprave Petrola, naj Vas spomnimo, da je slovensko sodišče premaknilo narok za začetek stečaja Petrola d.d. iz 21.12.2016 na 15.12.2016 => to bi lahko umestili v rubriko “saj ni res, pa je.” Nam to ustreza. 🙂

Petrol je na svoji spletni strani, na SEONET-u (stran ljubljaske borze, kjer izdajaletelji vrednostnih papirjev objavljajo vsa obvestila za javnost) in v ugovoru na začetek stečajnega postopka zapisal, da ima podjetje Petrol d.d. bonitetno oceno Standard&Poors (S&P).

Podjetje Petrol d.d.,  sploh nima omenjenih ratingov (bonitete), ampak ponavlja zavajanje javnosti in sodišča – saj S&P ocenjuje izključno in samo obveznice (PETGSV3 1/4 06/19 (ISIN XS1028951777), ki kotirajo na irski borzi, in ne družbe Petrol – v našem primeru insolventnega dolžnika.

POJASNILO: Obveznica ima po pravilu višjo bonitetno oceno, kot podjetje (izdajatelj), ker se v primeru stečaja obveznice poplača prej kot lastnike.

To, da gre za bonitetno oceno Euroobveznice je razvidno:

a) iz spletne strani insolventnega dolžnika, kjer je na naslovu www.petrol.si/za-vlagatelje/javne-objave jasno vidno, da gre za bonitetno oceno EVROOBVEZNICE.

b) iz prospekta same obveznice, kjer je na prvi strani možno prebrati:

“Za vrednostne papirje (v tem primeru obveznice) se pričakuje ocena kreditnega tveganja BBB- s strani presojevalca tveganj Standard & Poor’s, ki je del skupine The McGraw-Hill Companies Inc. (“S&P”). Ocena kreditnega tveganja ni pripročilo za nakup, prodajo ali obdržanje vrednostnih papirjev in je podvrženo preklicu, zmanjšanju ali umiku bonitetne ocene s strani bonitetne agencije kadarkoli. Niti S&P niti Moody’s nimata sedeža v Evropski Uniji, in nista registirana pod direktivo EC št 1060/2009, ki je dopolnjena z direktivo EU št 513/2011 (torej nista skladna z CRA Regulativo). Fitch je registriran v EU in je registrian skladno s CRA Regulativo (to je evropska regulativa, ki ureja delovanje bonitetnih agencij oz. agencij, ki ocenjujejo kreditno tveganje).”

Še citat originalnega besedila iz prospekta obveznice:

“The Notes are expected to be rated BBB‐ by Standard & Poor’s Ratings Services, a division of The McGraw‐Hill Companies Inc. (‘‘S&P’’). A rating is not a recommendation to buy, sell or hold securities and may be subject to suspension, reduction or withdrawal at any time by the assigning rating agency. Neither S&P nor Moody’s (as defined on page 26) is established in the EU or registered under Regulation (EC) No 1060/2009 as amended by Regulation (EU) No 513/2011 (the ‘‘CRA Regulation’’). Fitch (as defined on page 26) is established in the EU and is registered under the CRA Regulation.” (konec citata)

Celotni prospekt obveznice si lahko preberete tukaj: prospectus-standalone_d745deac-d54e-40f4-ada0-e6bd62d87bae

O prevari(namernem zavajanju javnosti z namenom pridobiti protipravno premoženjsko korist) je bila obveščena tudi ATVP. prijava-atvp_prevera-petrola-glede-bonitetne-ocene

Napišimo še nekaj o izdajatelju bonitetne ocene. Standard & Poor’s je bila ena od treh agencij (ostali dve sta Moody’s in Fitch), ki so v letih 2007 podeljevale najvišje možne ocene za vrednostne papirje brez vrednosti, kar je povzročilo veliko ameriško finančno krizo. Po domače, obveznice z najvišjo bonitetno oceno AAA so bile v letu 2010 popolnoma brez vrednosti. Proti agencijam je bilo sproženih več sodnih procesov, v katerih so jih investitorji tožili zaradi zavajanja, goljufij itd.

Poleg tega bonitetna agencija S&P ni ustanovljena v Evropi in zato ne spoštuje evropske direktive CRA (ni skladna z evropskim pravnim redom). To pomeni, da je bonitetna ocena narejena skladno z Ameriško zakonodajo, ki je deklaratorna – torej je bonitetna ocena narejena predvsem na podlagi izjave naročnika, v dobi veri, da je le ta resnična . S&P za bonitetno oceno ne odgovarja. Poenostavljeno povedano – naročnik si proti plačilu sam izbere bonitetno oceno, ki mu jo S&P potrdi, v kolikor se izkaže, da bonitetna ocena ni pravilna – odgovarja naročnik sam in ne S&P.

CRA direktiva pa zahteva, da se v Evropi bonitetne ocene pripravlja na podlagi pregleda dokumentov, preverbe notranjih podatkov, ki jih dostavi naročnik in zunanjih podatkov iz okolja, ki jih je dolžna preveriti bonitetna agencija preden poda oceno, za katero tudi odgovarja.

Edina od treh velikih mednarodnih bonitetnih agencij, ki je registrirana v Evropi in deluje v Evropi po evropskih standardih je Fitch.

Torej zgoraj napisano jasno kaže, da uprava Petrola namerno zavaja javnost, delničarje, sodišče. Nadzorni svet pa takšn zavajanja celo podpira. Prav tako ATVP namerno gleda stran in s tem podpira zavanjanje uprave Petrola.

Zgoraj navedena dejstva, da je dejanska bonitetna ocena slaba in da se stanje poslabšuje, potrjuje tudi lokalna bonitetna ocena Bizi.si (podjetja TSmedia d.o.o. hčerinske družbe Telekoma d.d.), ki v bonitetnem poročilu izkazuje negativni trend glede na predhodnje leto! To pomeni, da se situacija v podjetju poslabšuje! petrol-d-d-ljubljana-bizi-si-bonitetno-porocilo-2640db

Starejša bonitetna ocena Bizi celo eksplicitno piše, da v našem primeru insolventni dolžnik slabo posluje…petrol-d-d-ljubljana-bizi-si-bonitetno-porocilo-2279e5

Velika žalost je tudi, da bivša uprava največjega slovenskega podjetja (kot se rada sam pohvali) ne promovira slovenskih bonitetnih ocen, ki so zaradi poznavanja lokalnega okolja navadno bolj relavantne kot tuje, ki se delajo iz naslonjača v New Yorku. Še večja sramota pa je, da bivši predsednik uprave Tomaž Berločnik ni poznal bonitetne bonitetne ocene Bizi, ki jo pripravlja podjetje TSMedia, ki je v lastni Telekoma Slovenije, v katerem nadzornem svetu je sedel isti Tomaž Berločnik.

Ne glede na vse pa se sprašujemo, kje so lastniki? Kje je vlada? Kako to, da vsi molčijo ob evidentnem zavajanju? O čem vse še Petrolova uprava in nadzorni svet laže?

SHARE

Nismo Evropejci samo takrat, ko nam paše

Številne je šokirala informacija, da je sodišče za 15. decembra 2016 razpisalo narok za začetek stečajnega postopka Petrola d.d., saj so doslej v medijih o družbi pisali le hvalospeve in je novica o insolventnosti tega zelo pomembnega slovenskega podjetja za mnoge veliko presenečenje. Glede zahtev podjetja H12 d.d., ki je sprožilo postopek za začetek stečaja, pa so se porajali tudi nekateri dvomi, saj gre za slovenske razmere za izjemno visoke zneske. Kako je torej s tem?

Da so ti dvomi sicer razumljivi in seveda pričakovani, a tudi povsem neutemeljeni, pojasnjuje Peter Faleskini: »Mi se obnašamo evropsko, saj smo zastopniki švicarskega podjetja. In v Evropi so ti zneski povsem običajni, še posebej v primeru goljufije in zlorabe zaščitene blagovne znamke.« Zahtevani znesek za nadomestilo zlorabe zaščitene blagovne znamke je torej nenavaden samo za slovenski prostor, ki intelektualne lastnine ne ceni in ne ščiti tako, kot je to običajno v razvitih evropskih državah.

Prav nepoštene poslovne prakse značilne za slovenska paradržavna podjetja s posttranzicijskim managementom pa so tudi v jedru spora, ki je pripeljal do začetka stečajnega postopka Petrola d.d.. Slovenski politično nastavljeni managerji enostavno ne razumejo, da so del odprtega evropskega gospodarskega prostora, kjer veljajo povsem druge norme in prakse. Nepooblaščena uporaba intelektualne lastnine in goljufija so le del te zgodbe, ki je prepletena tudi z grožnjami in zlorabo javnih institucij, v katerih ima slovenski parapolitični management servilna omrežja.

Dokler bo v slovenskih velikih podjetjih prevladoval politično nastavljen posttranzicijski management s svojimi praksami in načinom delovanja, bodo tuja podjetja na Slovenijo gledala kot na del nekega drugega območja, nikakor pa ne srednjeevropskega, v katerem naj bi si želeli biti. Zato so besede Petra Faleskinija »Mi se obnašamo evropsko« še toliko pomembnejše. Čas bi bil, da bi se tudi slovenski management začel obnašati evropsko.

SHARE