Z medijsko manipulacijo Petrolovci niso uspeli – čaka jih hladen tuš

Spodaj zapisano je mnenje o zadnjih dogodkih v zvezi s pritiski Fursa in medijskega portala Siol.net. Kljub temu, da se zlorabe javnih institucij in medijske manipulacije s strani Petrola kar vrstijo (preberite tukaj), dokazujejo da tako kot v svojem poslu tudi v tem niso najbolj vešči. Ker so naš popravek skrili neznano kam na portalu, vam ga objavljamo na naši strani. Vsak dan bomo pojasnili eno točko od kar osmih zavajajočih zapisov s strani tistega člana četvorice, ki so za mastne denarce prestopili iz Dnevnika na Siol, ob tem pa pozabili na svoje davčne obveznosti, saj jih novinarska etika prav nič ne omejuje.

Na spodnji povezavi si poglejte dejstva in zakone na katere so tako strokovnjaki Fursa, kot Siolovci povsem pozabili. Aja, pa še zlagali so se, da niso popravljali teksta. Ko boste videli, se boste samo nasmehnili.

Skrita objava popravka-nasprotnih dejstev na portalu Siol.net

 

SHARE

Petrol v slabši kondiciji kot Mercator

Rezultati primerjave dveh najbolj zadolženih podjetij v državi so naplavili kar nekaj anomalij, predvsem pa kažejo na medijsko zavajanje in nesposobnost stroke, da ponudi kaj več kot piar in zagovarjanje prejetih pavšalov. V medijih beremo informacije, kako sta Mercator in njegova mama Agrokor tik pred zlomom, nihče pa se ne ukvarja z državnim podjetjem, na katerem sloni kar velik del državnega proračuna in slovenskega gospodarstva. Temu se v piarju reče ‘distrakcija’, ko se pozornost usmerja na probleme, ki se nas ne tičejo. Mercator je danes zaseben poslovni subjekt, ki ga upravlja ‘skoraj’ tuj kapital. Zaseda 28% tržnega deleža (vir), vendar Mercator ne predstavlja takšne potencialne nevarnosti kot jo predstavlja npr. Petrol. Petrol in Mercator sta si zelo podobni podjetji, obema je glavna dejavnost (ang. core business) trgovina. Čeprav v Slovenji Petrol kotira kot energetska družba, temu de facto ni tako, saj ne proizvaja niti enega vira energije (v omembe vredni količini), ampak jo samo preprodaja. Šele z nakupom Istrabenzovih inštalacij, je Petrol dobil prvo resnejšo infrastrukturo v lastništvo. Zato bomo danes primerjali dva trgovca, ki delujeta na našem trgu.

Slišimo, kako je Mercator prezadolžen in da ne bo izplaval iz težav. Pa je temu res tako? Agrokor, kot lastnik Mercatorja ima še kar nekaj močnih adutov v rokavu (Ledo, Jamnica, Pik), in z odprodajo le-teh, bi se lahko približal poldrugi miljardi evrov sredstev, s katerim bi znatno znižal svoje obveznosti. Prav tako nad Agrokorjem še ni sprožen postopek zaradi insolventnosti. Petrol srebrnine nima. Pri obeh lahko ugotovimo, da je nizka likvidnost posledica slabega obvladovanja stroškov (Petrolovi so se v 2016 povečali za kar 10%, kar je kar 10 krat več kot se je povečala prodaja), s tem da ima Petrol precej nižje marže od Mercatorja, in bi zaradi tega dejansko moral imeti bistveno več likvidnosti (le 12 mio EUR na računu na 31.12.2016 pri skoraj štirih miljardah prometa bi moral pri vseh investitorjih sprožiti vse alarme). Če Mercator kupi za 100 enot, proda za 200 enot. Petrol kupuje za 100 in prodaja za 106 enot (pri večini prodanih proizvodov je maksimalna cena in s tem marža še vedno regulirana). Ta podatek nam pove, da Mercator ob istem obsegu poslovanja in obratu potrebuje bistveno nižjo likvidnost glede na promet, kot pa to potrebuje Petrol.

  • Mercator potrebuje 500.000€, da ustvari 1mio € prometa.
  • Petrol za miljon prometa potrebuje kar 940.000€.

V realnosti to pomeni, da Petrol zamuja s plačilom trošarin in/ali DDVja (vir časnik Finance), čeprav se to z veliko intenzivnostjo skriva pred državljani, saj teh 940.000€ nima od kje vzeti. Namreč, Petrol v javnosti ves čas ustvarja vtis uspešnega podjetja – tako da prireja bilance, zavaja delničarje, namerno prikriva informacije o poslovnih odnosih in sodnih sporih, ter nenazadnje z zakupom medijskega prostora (oglaševanje) skuša ustvariti vtis, da z 200.000€ ustvari 1 mio €.

Najkrajšo tu potegnejo dobavitelji, do katerih ima Petrol za 450mio € odprtih postavk, brez vštetih izdelkov, ki so dani v komisijsko prodajo (plačilni roki pri taki prodaji so defacto daljši od 120 dni) in niso knjiženi kot zaloga.

Podjetje Petrol je zgolj še lupina.

Ko Petrol govori o dobičkih in izplačanih dividendah, to počne tako, da vzame tistim, ki jim ne plača. Pa poglejmo, kaj to konkretno pomeni. Za 27.skupščino je predlagano izplačilo 28 mio EUR dividend – dolg do dobaviteljev pa se je v 2016 dvignil za več kot 50 mio EUR.  To se odraža v podaljševanju plačilnih rokov dobaviteljem, bankam in kupcem obveznic pa tako, konstantno reprogramiraš kredite (po domače za odplačilo starega kredita vzameš nov kredit ali izdaš novo obveznico ali nov komercialni zapis). Nizke obrestne mere so Petrolu pomagale preživeti, vsi nakupi, ki pa nimajo prave dodane vrednosti ne povečujejo dobička toliko, kot se povečujejo sredstva. Vendar beremo, da se že dogaja dvig obrestnih mer v ZDA (vir), kar najverjetneje pomeni, da bo Evropa kaj kmalu temu sledila.

Glede na dosedanji način poslovanja Petrola si zato ne znamo predstavljati, kako bo Petrol preživel takšno poslovno okolje, ko pa ne ponuja čisto nič drugega kot Mercator, ustvari pa še mnogo manj kot tisti, ki ga strokovna javnost v Sloveniji nabija na pranger.

Zato je logično vprašanje, kdo komu tukaj laže?

Za Petrol obstajajo le trije scenariji (če ne štejemo nedovoljene državne pomoči, ki je že pripravljena s skupščinskim predlogom SDH za odkup lastnih delnic):

  1. začeti znova (ang. clean sheet),
  2. takojšna prodaja pravi energetski družbi – nov strateški lastnik,
  3. ali pa neizbežen stečaj (predlog je že vložen).

SHARE

Miti in pravljice multinacionalke Petrol

Tokrat smo se lotili nebuloz, ki jih Petrol komunicira preko medijev z namenom, da Vas zavedejo in ustvarijo nerealen vtis naših obtožb glede njihovega neetičnega ravnanja. V tem zapisu Vam predstavljamo z dokumenti podprta dejstva namesto pravljičnih zapisov PR službe Petrola. Pravljica je pripoved, ki bralcu ustvarja lasten pravljični svet. Po Wundtovi opredelitvi bi Petrolovo pravljico lahko klasificirali kot čisto čudežno pravljico. Pa poglejmo, kje se pravljični svet začne in kje se konča:

Petrolove nebuloze:

1. Blagovna znamka je vredna nič (vir: http://www.poslovni.hr/strane-kompanije/trazi-stecaj-petrola-zbog-svoje-aplikacije-322022)

Najprej razložimo, od kdaj naprej je blagovna znamka Monitel za Petrol vredna nič. Takoj zatem, ko je bila prekinjena pogodba s strani Uporabne energetike d.o.o. zaradi nagovarjanja h korupciji s strani Petrolovih akterjev (zanimivo, da so posel pogojevali s t.i. donacijami podjetjem, s katerimi sodeluje soproga Roka Vodnika), ter vložena kazenska ovadba zoper odgovorne na Petrolu, je Petrol vložil zahtevek za registracijo blagovne znamke oz. pritožbo zoper registracijo s strani H12. Kot pri večini ostalih njihovih aktivnostih, tudi blagovne znamke niso bili sposobni registrirati oziroma preprečiti registracijo le te. Tudi urad za intelektualno lastnino je nesporno prepoznal, komu dejansko pripada blagovna znamka, ki je bila dodeljena na podlagi verodostojnih listin delniški družbi H12., v lastništvu Petra Faleskinija. V primeru, da bi blagovna znamka bila ničvredna, je smiselno vprašati, zakaj so takšni strokovnjaki vložili toliko truda (marketinški material: Petrolov Klub poletje 2011, Petrolov Klub jesen 2011Petrolov Klub pomlad 2012Navodila MonitelMonitel embalaža 1Monitel embalaža 2. ) v promocijo ničvrednega brenda? Ker je vredna nič?

monitel-predstavitev-na-sejmu-dom
PETROL predstavlja MONITEL na sejmu Dom v Ljubljani

2. Petrol nima nobenega poslovnega odnosa s H12 d.d. in do te družbe ne izkazuje nobenih obveznosti (https://www.finance.si/8851536/%28Sodna-avtomatika%29-Saj-ni-res-pa-je-oklican-narok-za-stecaj-Petrola; http://www.delo.si/gospodarstvo/podjetja/sodisce-razpisalo-narok-za-stecaj-petrola.html)

Petrol seveda ne bo priznal svoje odgovornosti, saj bi s tem izkazal nesposobnost svojih managerjev, ki se ukvarjajo predvsem s tem, kako podjetje privatizirati, ne pa z dejanskim poslom. Sodni procesi v zadevi Monitel še zdaleč niso zaključeni. Petrol d.d. je preko faktur s fiktivno vsebino zahteval stečaj Uporabne energetike d.o.o. samo zato, da bi prikril svoje nečedne aktivnosti (pogodba+fiktivni računi). Istočasno pa Petrolovci poskušajo naprtiti svoja nečedna dejanja Faleskiniju in njegovim družbam. Spomnimo še to: avtorica članka z dne 22.11.2016 v Financah nikoli ni ne poklicala ali pisno poslala vprašanja na Uporabno energetiko ali H12 d.d., in zato lahko mirno sklepamo, da gre za PR aktivnost s strani Petrola, ne pa resen članek o dotični problematiki. Če boste podrobneje prebrali zgornja članka, boste videli, da sta praktično identična – toliko o kredibilnosti PR novičkarjev, ki so očitno objavili kar press release (izjavo za javnost) s strani Petrola. A so to oglasna sporočila ali novinarski prispevki? Pa bomo še za naše novinarje opravili vsebinsko delo, če ga sami ne smejo. Pri uporabi intelektualne lastnine ni nujen pismen pogodbeni odnos, saj 47.člen Zakona o Intelektualni lastnini jasno določa, kdo lahko uporablja blagovno znamko. Iz tega sledi, kdaj je nekdo dolžan plačati uporabnino te blagovne znamke, če jo uporablja. Trditev Petrola je naravnost smešna, zato se sprašujemo, če je z njihovimi komunikatorji vse v redu. Pa poglejmo zakaj 640 milijonov: vsak smrtnik in kupec, ki natoči gorivo na Petrolovi bencinski črpalki, mora plačati ceno, ki je javno objavljena (navadno na točilnem mestu), kljub temu, da nihče od nas nima nikakršne pogodbe s Petrolom. In plačati jo mora, kljub temu, da je cena v primerjavi z vrednostjo nafte na svetovnem trgu absurdno visoka. Ravno tako mora sedaj Petrol plačati ceno za nedovoljeno uporabo blagovne znamke, na katero je bil predhodno pisno opozorjen (dopis) in za katero obstaja javno objavljen cenik. In vse to kljub temu, da ni želel podpisati dogovora oz. pogodbe o uporabi le-te! Pa veste, da je zloraba intelektualne lastnine s strani Petrola že kar praksa? Spomnimo se velike marketinške akcije za gorivo Ultimax, zaradi katere je Petrol (po notranjih informacijah) moral plačati večmiljonski znesek British Petroleum-u za nedovoljeno uporabo blagovne znamke Ultimax. Nesposobnost, aroganca ali modus operandi? Sami presodite.

3. Edini namen H12 d.d. je škoditi Petrolu (http://www.poslovni.hr/strane-kompanije/trazi-stecaj-petrola-zbog-svoje-aplikacije-322022)

Aroganci in lažem ‘Petrolovcev’ nekako ni videti ne konca ne kraja. Pa vendarle lahko dokažemo z dokumenti in znanjem vsako našo trditev, medtem ko so aktivnosti Petrola usmerjene zgolj k pritiskom in izsiljevanjem državnih institucij in politikov, pod pretvezo nacionalnega interesa. Zanimivo je pogledati, kako to, da nobenega političnega akterja v vladi ne zanima, zakaj so Petrolovci lagali glede bonitetne ocene. Kot drugo je zanimivo, kako hitro se prične uporabljati dva zelo zlorabljena termina ‘too big to fail’ ter ‘nacionalni interes‘, in s tem nudijo alibi velikim družbam, da svobodno nadaljuje s kriminalnimi praksami.  In tretjič, Petrol ni izpeljal in plačal svojih pogodbenih obveznosti, kar si lahko preberete v tej pogodbi. Kdo ima tu koga za norca?

Sedaj pa vam predstavljamo še nekatera dejstva, saj se Petrol na vse pretege trudi prikazati, da je projekt Monitel bil povsem nepomemeben, predvsem pa da si nekdo skuša izboriti ‘malico’ na državni firmi:

1. Marketinški material, namenjen promociji blagovne znamke MONITEL, uporabljen s strani Petrola:

2. Fakture, ki jih Petrol ni plačal, ker ni sposoben poravnati svojih obveznosti do dobaviteljev in partnerjev:

  1. racun-petrol-6-5-2016
  2. racun-petrol-7-6-2016
  3. racun-petrol-8-8-2016

Zaključek:

Petrol d.d. je resnično pravljični subjekt – tako v poslovnem kontekstu kot komunikacijskem. Zavajanja, laži, izčrpavanje in uničevanje najinovativnejših startup-ov je njihova glavna preokupacija. Kršenje statuta (uprava brez soglasja NS lahko odloča le o poslih do 2.6mio € – to je zapisano v točki 9.10 statuta petrol-statut-05-2010 ), ‘inside trading’ ter izsiljevanje dobaviteljev je običajna praksa te t.i. multinacionalke, katero se povzdiguje v nebesa s strani medijev, kjer je Petrol največji zakupnik oglasnega prostora. Glede na prakso slovenske sodnije seveda že dolgo ne pričakujemo ugodnega izzida za nas, bodo pa zato evropske institucije ponovno direktno posegle v kriminal, ki se dogaja v slovenskem gospodarskem prostoru. Ko bo zadeva zaključena, bomo vsem ljudem omogočili kvalitetnejšo uporabo energije ter tistih storitev, ki so smiselne za vaše kvaliteno bivanje.

SHARE