Petrolovi vodilni bi radi prepričali Slovenijo v svojo iluzijo

V današnjem zapisu predstavljamo shizofrenost komuniciranja Petrolovih zaposlenih in odgovornih o nastalem sporu. Za isto situacijo bi želeli ustvariti dvojna prepričanja o Petru Faleskiniju – najprej je vrhunski strokovnjak, zaradi česar sploh pride do sodelovanja, potem pa je za nadzorni svet ‘no name’, ki je prišel po malico na Petrol. Na sodišču pa ponovno vznikne kot strokovnjak, ki ima resen vpliv v strokovni javnosti.

Rok Vodnik (član uprave za vse čase) 2011 angažira Petra Faleskinija in njegovo ekipo, da v Petrolu uvede storitve z visoko dodano vrednostjo, ki bi Petrolu omogočile spremembo poslovnega modela. Poslovni model si lahko ogledate v predavanju Petra Faleskinija na Inženirski Zbornici Slovenije. V 2013 Rok Vodnik podpiše pogodbo z Uporabno Energetiko, ki temlji na skupnih vlaganjih in na delitvi dobička (ang. profit share), saj Petrol ni imel dovolj lastnih sredstev za tako velik projekt. Uporabna energetika je imela rešitev, Petrol pa bi moral zagotoviti komunikacijske rešitve in trženjske poti. Potem, ko niso bile izpolnjene pogodbene obveznosti s strani Petrola, se je pričela igra moči. Če bi želeli nadaljne sodelovanje, bi bilo potrebno odvajat 70% zaslužka na točno določene firme, s katerimi sodeluje žena Vodnika. Po domače – zahtevana je bila ‘podkupnina’.

Ker je najboljša obramba napad, se v letu 2014 začne načrtno in sistematično diskreditirati Petra Faleskinija, da je samo dobavitelj opreme, da je kot energetski strokovnjak irelavanten in, da je na Petrol prišel po malico… in seveda, ker je ni dobil, sedaj toži za nerazumno visok znesek 21 miljonov evrov. Na vsak način se mu skuša nalepiti kriminaliteto, katero sami izvajajo.

POJASNILO VIŠINE ZNESKA ODŠKODNINE

Naj spomnimo: do pogodbe o skupnih vlaganjih in delitvi dobička iz leta 2013 je prišlo, ker Petrol ni imel dovolj lastnih sredstev za projekt. Potrebna sredstva, za izvedbo projekta, je zagotovila Uporabna Energetika s partnerji. Torej, ko je prišlo do odpovedi pogodbe zaradi neizpolnjevanja pogodbe s strani Petrola, je edino logično, da bo morala odgovorna pravna oseba plačati stroške projekta in izgubljen dobiček. Kar se tiče višine zneska, Petrol že 2013 ni bil sposoben zagotoviti sredstev za poplačilo. In ker v Petrolu niso bili sposobni zagotoviti sredstev za nakup (kaj je temu botrovalo lahko preberete tukaj), so se vodilni odločili za partnerstvo z Uporabno Energetiko. Glede na denar na računu na 31.12.2016, pa Petrol tudi danes realno ni sposoben plačati zneska, brez da bi oškodoval druge dobavitelje, financerje ali delničarje.

Zato pa v 2017 Timotej Lapajne, vodja pravne službe na Petrolu pred sodiščem izjavi, da portali, ki jih upravlja Peter Faleskini (www.monitel.si, www. h12storitve.si, www.energymama.si) dosežejo tako veliko populacijo, da so relevantni na področju energetike in ekonomije ter, da ogrožajo dobro ime Petrola in Petrolu povzročajo škodo. 

V psihologiji bi takšno obnašanje in delovanje označili kot shizoidno – 2011 je bil Peter Faleskini vrhunski strokovnjak, saj Petrol sodeluje le z najboljšimi, nato je bil 2014 po komuniciranju Petrola brezveznjak, ki je na Petrol prišel po malico, v 2017 pa taisti Petrol pred sodiščem trdi, da je Peter Faleskini priznan v energetski in ekonomski javnosti in izredno bran strokovnjak, ki z objavami na svojih blogih škoduje ugledu Petrola. Shizoidna osebnostna motnja pa je opisana takole:

“Osnovna značilnost shizoidne osebnostne motnje je ambivalentost glede medsebojnih odnosov. Po eni strani se tak človek druženja boji, po drugi pa potrebuje nekoga na katerega bi se navezal. Ker pa se počuti ogroženega, da ga bo drugi v tem odnosu ranil, ne zmore ustvariti osnovnega zaupanja v drugega človeka, temveč je neprestano v paranoidni poziciji.”

V razmislek

  • ali se nekomu zaradi 200.000 evrov osebne koristi splača uničiti firmo od katere ima ta ista oseba 300.000 evrov in več letne plače?
  • ali lahko lepuškasti nameščenci z visoko formalno izobrazbo, a brez bazičnih znanj premagajo ugledne strokovnjaka z utečeno mednarodno ekipo?
  • ali se splača žrtvovati državni delež v podjetju in največjega davkoplačevlaca, ker je odgovornim in državi težko priznati napako in najti ustrezno rešitev?
  • ali se splača vplivati na lokalna sodišča v primeru, ki bo itak končal na evropskem sodišču?
  • ali ni to znak podcenjevanja morale uslužbencev državnih organov, kot so FURS, policija, tožilstvo in tržna inšpekcija, da se jih pošilja nekorektno napadati firme, ki branijo svoj zakoniti ekonomski interes?

Viri:

SHARE

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja