Predstavljena bonitetna ocena S&P Petrola je čista farsa

Po različnih odzivih na našo pisanje o bonitetni oceni – se vodilni v Petrolu še vedno sklicujejo nanjo. 20.3.2017 je Petrol objavil, da je S&P potril bonitetno oceno podjetja (vir).

Sej poznate tisto Linkolnovo: Nekaj časa lahko zavajate vse, nekatere celo stalno, vseh ljudi pa stalno ne morete zavajati. (ang. “You can fool all the people some of the time, and some of the people all the time, but you cannot fool all the people all the time.” – Abraham Lincoln). Zato se je porodila ideja, da na primeru konkurence pokažemo, kako poštena podjetja prikazujejo bonitetne ocene – torej tisti, ki jim je jasno, da se z lažnim prikazovanjem oz namernim zavajanjem ne pride daleč.

Za primer bom vzel OMV, ki ima tudi črpalke v Sloveniji in je zato širši javnosti poznan.

POSVETITI POZORNOST

Najprej za razliko od Petrola (ki bonitetno oceno omeni samo v okvirčku na spletni strani), OMV za pojasnitev bonitetne ocene nameni celo stran (vir).

IZBIRA BONITETNE OCENE

Pri OMV se zavedajo, da je za objektivnost potrebno imeti več mnenj oz v konkretnem primeru več ocen. In da je glede na to da je OMV evropska firma – potrebno imeti tudi oceno skladno z EU direktivami. Tako OMV pri izbiri bonitetne agencije poleg Moody’s izberejo tudi agencijo Fitch, ki je edina registrirana v evropi in dela skladno z regulativo (EC) št 1060/2009 kot dodatek regulativi (EU) št 513/2011 (the ‘‘CRA Regulation’’).

OMV pristop se razlikuje od Petrolovega v tem, da so izbrali dve prvovrstni agenciji, od teh je ena regulirana v Evropi in deluje po evropskih standardih za bonitetne agencije. Petrol nima bonitetne ocene agencije, ki deluje skladno z evropskimi regulativami. Ali gre za neznanje vodilnih (kar je po odhodu Živka z mesta CFO mogoče) ali izbiro agencije, ki ni regulirana v Evropi, zato da se lahko zavaja delničarje in ostale deležnike, pa bodo pokazale preiskave.

BONITETNA OCENA PODJETJA, OBVEZNICE, ITD

Petrol uporablja bonitetno oceno obveznice in jo predstavlja kot bonitetno oceno podjetja. Bistvena razlika je v tem, da OMV posebej predstavi boniteto podjetja (delnice) in boniteto obveznic. Temu se reče “transparanetnost poslovanja”. Zato se sprašujemo. zakaj Petrol ni dal narediti bonitetne ocene podjetja po evropskih standardih in čemu se obnaša tako, kakor da zavaja javnost glede svojega poslovanja?

ZAKLJUČEK

Iz napisanega in znanega je možno zaključiti samo, da je Petrol kupil (ja, pravilno ste prebrali, bonitetno oceno je treba plačati) bonitetno oceno S&P, da bi z njo lahko ustvarjal meglo, namesto da bi investitorjem omogočil, kar se da objektivni vpogled v stanje podjetja. Bonitetne ocene se delajo predvsem za male investitorje (tiste, ki nimajo resoursov za izdelavo lastne bonitetne ocene), saj veliki vedno naredijo lastno bonitetno oceno in jih ocene tretjih niti ne zanimajo. Če to vedenje povežemo s predlogom skupščinskega sklepa SDH za nakup lasnih delnic, postaja vse bolj jasno, da so mali delničarji v Petrolu nespoštovani, predvsem pa zavedeni, in se jim zato niti ne izkaže spoštovanja z nakupom verodostojne bonitetne ocene po EU standardih. Zakaj govorim o spoštovanju? Ker Petrolovi akterji ves čas povdarjajo visoke etične standarde, o katerih pa z naše perspektive ni ne duha ne sluha. Menim, da so prav tako nespoštovani dobavitelji, do katerih se dolg povečuje in kmalu bomo videli realno stanje odnosa do kreditorjev, ki se jih sedaj zavaja z bonitetno oceno. Ali je Petrol še živ, ker ga pravzaprav financirajo dobavitelji z nerazumno dolgimi plačilnimi roki? Ali pa zato, ker prispeva 20% slovenskega državnega proračuna in ga je treba “rešiti” pred roko zakona za vsako ceno? Kdo bo pa reševal Vas? In kaj če se karkoli zalomi na mednarodni ravni, npr. zlom trga nafte zaradi vojnih razmer (če kaj spremljate medije nismo daleč od te realnost), padec krovnih pogodb za dobavo in prodajo elektrike, kaznovanje s strani evropske komisije zaradi zlorabe monopolnega položaja?

POST SCRIPTUM

Na neresnost bonitetne ocene S&P Petrolove obveznice, kaže tudi dejstvo da ocene energetskega sektorja v regiji bonitetnih agencij, kot je Moody’s (vir), ki vplivajo na znižanje bonitete OMV, ne vplivajo na znižanje bonitete Petrola, čeprav je notri jasno napisano, da nižje cene nafte (brez znakov skorajšnega okrevanja) vplivajo na nižje marže – predvsem pa da to pomeni težavo za celoten sektor.

SHARE

Faleskinijev pogled na upravno stavbo Petrola: “Stavba je odraz stanja v podjetju.”

Na ušesa nam je prišlo, da je naša ambicija opehariti podjetje in da so naši zapisi namenjeni zgolj diskreditaciji slovenskih elitnežev. No, temu definitivno ni tako. Naš namen je predvsem korekcijski. Želimo pokazati na težave in nepravilnosti, zato da se jih odpravi in vzpostavi takšno poslovno in pravno okolje, kjer bodo sveže ideje in dobri poslovni modeli imeli možnost uspeha. Do današnjega dne so se pač pokazale predvsem anomalije, kriminal in slabe poslovne prakse, in je težko pokazati na karkoli pozitivnega, saj so razen piar praks vse informacije skrite, kakor da gre za visoko tehnološko podjetje, kateremu preti kraja intelektualne lastnine. No, resnica je obratna. Petrolovi akterji se konstantno gibljejo preko črke zakona, se pa tu pa tam znajdejo znotraj pravnega okvirja. Se bomo pa danes lotili problema z vidika lastnika, predvsem pa bomo pokazali, kako bi uprava lahko bila bolj poslovna, pa glede na videno do danes težko pričakujemo spin v pozitivo.

Petrolova stavba na Dunajski 50 je bila eden izmed štabov v projektu Monitel. Tako sem imel t.i. čast spoznati podjetje v ‘drobovje’.

“Hiša je po mojem mnenju popoln odraz stanja v podjetju: veliko govora, ogromno zavajanja brez vsebine in brez pozitivnih rezultatov, vse na račun države in ostalih delničarjev.”

Poglejmo približne gaberite stavbe, pridobljenih iz GURSA (in za potrebe izračuna poenostavili oz zaokrožili):

  • 19 etaž od tega 4 podzemne in 15 nadzemnih;
  • Površina posamezne etaže cca 550m2;
  • vrednost nadzemnih etaž po GURSU cca 1000 EUR/m2;
  • Približna površina brez kleti 8500 m2;
  • Približna skupna vrednost 8,5 mio EUR (po GURSU je cena malo višja a smo jo zaradi lažjih izračunov zaokrožili);
  • Leto izgradnje 1974;
  • Leto obnove oken in inštalacij ni zabeleženo.

Računovodsko najnižja amortizacija za nepremičnino je 2% letno

“Kot se že iz centra ljubljane vidi (GURS pa beleži), upravna stavba Petrola ohranja prvotni videz in že na pogled se vidi, da nikoli ni bila obnovljena – ne izolacijsko (okna ali fasada), kot so pustili, da so inštalacije zastarele in dotrajane. To pa seveda ‘štrli’ ven, glede na to, da je to upravna stavba podjetja, ki promovira energetsko sanacijo, ki se stranki izplača…”

“Ali bi dovolili zobarju z gnilimi zobi, da vam popravlja zobe in skrbi za ustno higieno?”

V 43 letih bi moralo biti na računu Petrola 5.100.000 EUR samo iz naslova amortizacije stavbe na Dunajski 50. Če vzamemo še 350 bencinskih servisov po 1 mio EUR in da so v povprečju stari 25 let, dobimo še 175 mio EUR amortizacije. Po teh podatkih bi moralo biti na računu Petrola vsaj 180 mio EUR iz naslova amortizacije, medtem ko je bilo po letnem poročilu 31.12.2017 na računu le nekaj preko 12 mio EUR (kar 14 krat manj). Skrajšano: podjetje Petrol d.d. denarja za obnovo nima! Denar je splahnel skupaj z zablodami uprav. Ostale pa so dotrajane stavbe, ki z izjemo kozmetičnih popravkov niso bile obnovljene vse od leta 1974 (vsaj GURS obnov ni zabeležil). Na kaj vas to spominja? Kaj ostaja državljanom?

DILEMA: LASTNIŠTVO ALI NAJEM

Zanimivo je tudi, da se trgovska družba Petrol ukvarja z naložbami v nepremičnine in njihovim upravljanjem. Seveda razumemo, da je nujno imeti v lasti strateške nepremičnine, kot je Sermin in nekatere črpalke, za upravno stavbo pa ni nobene potrebe v danih finančnih okoliščinah. Velike potratne stavbe izražajo moč gigantskih podjetij, ki svojemu okolju sporočajo svoj vpliv. Petrol je zgolj trgovsko podjetje, saj je proizvodnja energentov in energije mikro dejavnost podjetja. To kaže na krizo identitete, saj se javnosti predstavlja kot energetska družba, medtem ko je “core business” dobava in preprodaja.

Pa poglejmo ekonomsko računico lastništva upravne stavbe:

  • amortizacija 1,6 EUR/m2 na mesec;
  • nadomestilo za uporabo mestnega zemljišča 1 EUR/m2/mesec;
  • stroški financiranja 3,3 EUR/m2 /mesec;
  • ocenjeni stroški obratovanja 5 EUR/m2/mesec;
  • SKUPAJ: 10,9 EUR/m2/mesec.

Na trgu v Ljubljani se dobi primerljive stavbe – po tlorisu, mnogo boljše po izolaciji in v mnogo boljšem stanju (beri modernejše) – za 8 EUR/m2/mesec s stroški.

Če vemo, da se v primeru najema lahko najame samo toliko kot potrebuješ, in glede na to, da je sedanja stavba zagotovo prevelika (nekaj časa se je del stavbe oddajal Reiffeisen banki), bi bil najem edina logična izbira.

Zanimivo je, da je predsednik uprave Tomaž Berločnik obnavljal lastno hišo 2013/2014, član uprave Rok Vodnik pa živi v relativno novi hiši kakšen kilometer stran od upravne stavbe (obstaja tudi verjetnost, da so hiše urejene, ker za njih skrbijo žene, ki nosijo hlače v hiši). To kaže, da so zase dobro poskrbeli, za podjetje, ki jim prinaša kruh in ene najvišjih plač v državi, pa nimajo takšne brige. Vse na račun delničarjev, ki bodo svojo pasivnost zelo drago plačali.

Ključno vprašanje ostaja, koliko časa bodo lastniki dovolili takšno izčrpavanje podjetja ter uničevanje tako poslovnega okolja kot države. Petrol d.d. bi moral predstavljati življenjski in poslovni ideal, njegov odraz pa je skozi poslovno stavbo daleč od ekološkega in koristnega, kaj šele idealnega. Po vsem pregledanim, lahko zaključimo zgornji naslov takole: “Stavba je odraz stanja v podjetju – navzven neokusna, znotraj gnila.”

SHARE

Petrolovi vodilni bi radi prepričali Slovenijo v svojo iluzijo

V današnjem zapisu predstavljamo shizofrenost komuniciranja Petrolovih zaposlenih in odgovornih o nastalem sporu. Za isto situacijo bi želeli ustvariti dvojna prepričanja o Petru Faleskiniju – najprej je vrhunski strokovnjak, zaradi česar sploh pride do sodelovanja, potem pa je za nadzorni svet ‘no name’, ki je prišel po malico na Petrol. Na sodišču pa ponovno vznikne kot strokovnjak, ki ima resen vpliv v strokovni javnosti.

Rok Vodnik (član uprave za vse čase) 2011 angažira Petra Faleskinija in njegovo ekipo, da v Petrolu uvede storitve z visoko dodano vrednostjo, ki bi Petrolu omogočile spremembo poslovnega modela. Poslovni model si lahko ogledate v predavanju Petra Faleskinija na Inženirski Zbornici Slovenije. V 2013 Rok Vodnik podpiše pogodbo z Uporabno Energetiko, ki temlji na skupnih vlaganjih in na delitvi dobička (ang. profit share), saj Petrol ni imel dovolj lastnih sredstev za tako velik projekt. Uporabna energetika je imela rešitev, Petrol pa bi moral zagotoviti komunikacijske rešitve in trženjske poti. Potem, ko niso bile izpolnjene pogodbene obveznosti s strani Petrola, se je pričela igra moči. Če bi želeli nadaljne sodelovanje, bi bilo potrebno odvajat 70% zaslužka na točno določene firme, s katerimi sodeluje žena Vodnika. Po domače – zahtevana je bila ‘podkupnina’.

Ker je najboljša obramba napad, se v letu 2014 začne načrtno in sistematično diskreditirati Petra Faleskinija, da je samo dobavitelj opreme, da je kot energetski strokovnjak irelavanten in, da je na Petrol prišel po malico… in seveda, ker je ni dobil, sedaj toži za nerazumno visok znesek 21 miljonov evrov. Na vsak način se mu skuša nalepiti kriminaliteto, katero sami izvajajo.

POJASNILO VIŠINE ZNESKA ODŠKODNINE

Naj spomnimo: do pogodbe o skupnih vlaganjih in delitvi dobička iz leta 2013 je prišlo, ker Petrol ni imel dovolj lastnih sredstev za projekt. Potrebna sredstva, za izvedbo projekta, je zagotovila Uporabna Energetika s partnerji. Torej, ko je prišlo do odpovedi pogodbe zaradi neizpolnjevanja pogodbe s strani Petrola, je edino logično, da bo morala odgovorna pravna oseba plačati stroške projekta in izgubljen dobiček. Kar se tiče višine zneska, Petrol že 2013 ni bil sposoben zagotoviti sredstev za poplačilo. In ker v Petrolu niso bili sposobni zagotoviti sredstev za nakup (kaj je temu botrovalo lahko preberete tukaj), so se vodilni odločili za partnerstvo z Uporabno Energetiko. Glede na denar na računu na 31.12.2016, pa Petrol tudi danes realno ni sposoben plačati zneska, brez da bi oškodoval druge dobavitelje, financerje ali delničarje.

Zato pa v 2017 Timotej Lapajne, vodja pravne službe na Petrolu pred sodiščem izjavi, da portali, ki jih upravlja Peter Faleskini (www.monitel.si, www. h12storitve.si, www.energymama.si) dosežejo tako veliko populacijo, da so relevantni na področju energetike in ekonomije ter, da ogrožajo dobro ime Petrola in Petrolu povzročajo škodo. 

V psihologiji bi takšno obnašanje in delovanje označili kot shizoidno – 2011 je bil Peter Faleskini vrhunski strokovnjak, saj Petrol sodeluje le z najboljšimi, nato je bil 2014 po komuniciranju Petrola brezveznjak, ki je na Petrol prišel po malico, v 2017 pa taisti Petrol pred sodiščem trdi, da je Peter Faleskini priznan v energetski in ekonomski javnosti in izredno bran strokovnjak, ki z objavami na svojih blogih škoduje ugledu Petrola. Shizoidna osebnostna motnja pa je opisana takole:

“Osnovna značilnost shizoidne osebnostne motnje je ambivalentost glede medsebojnih odnosov. Po eni strani se tak človek druženja boji, po drugi pa potrebuje nekoga na katerega bi se navezal. Ker pa se počuti ogroženega, da ga bo drugi v tem odnosu ranil, ne zmore ustvariti osnovnega zaupanja v drugega človeka, temveč je neprestano v paranoidni poziciji.”

V razmislek

  • ali se nekomu zaradi 200.000 evrov osebne koristi splača uničiti firmo od katere ima ta ista oseba 300.000 evrov in več letne plače?
  • ali lahko lepuškasti nameščenci z visoko formalno izobrazbo, a brez bazičnih znanj premagajo ugledne strokovnjaka z utečeno mednarodno ekipo?
  • ali se splača žrtvovati državni delež v podjetju in največjega davkoplačevlaca, ker je odgovornim in državi težko priznati napako in najti ustrezno rešitev?
  • ali se splača vplivati na lokalna sodišča v primeru, ki bo itak končal na evropskem sodišču?
  • ali ni to znak podcenjevanja morale uslužbencev državnih organov, kot so FURS, policija, tožilstvo in tržna inšpekcija, da se jih pošilja nekorektno napadati firme, ki branijo svoj zakoniti ekonomski interes?

Viri:

SHARE

Petrol v slabši kondiciji kot Mercator

Rezultati primerjave dveh najbolj zadolženih podjetij v državi so naplavili kar nekaj anomalij, predvsem pa kažejo na medijsko zavajanje in nesposobnost stroke, da ponudi kaj več kot piar in zagovarjanje prejetih pavšalov. V medijih beremo informacije, kako sta Mercator in njegova mama Agrokor tik pred zlomom, nihče pa se ne ukvarja z državnim podjetjem, na katerem sloni kar velik del državnega proračuna in slovenskega gospodarstva. Temu se v piarju reče ‘distrakcija’, ko se pozornost usmerja na probleme, ki se nas ne tičejo. Mercator je danes zaseben poslovni subjekt, ki ga upravlja ‘skoraj’ tuj kapital. Zaseda 28% tržnega deleža (vir), vendar Mercator ne predstavlja takšne potencialne nevarnosti kot jo predstavlja npr. Petrol. Petrol in Mercator sta si zelo podobni podjetji, obema je glavna dejavnost (ang. core business) trgovina. Čeprav v Slovenji Petrol kotira kot energetska družba, temu de facto ni tako, saj ne proizvaja niti enega vira energije (v omembe vredni količini), ampak jo samo preprodaja. Šele z nakupom Istrabenzovih inštalacij, je Petrol dobil prvo resnejšo infrastrukturo v lastništvo. Zato bomo danes primerjali dva trgovca, ki delujeta na našem trgu.

Slišimo, kako je Mercator prezadolžen in da ne bo izplaval iz težav. Pa je temu res tako? Agrokor, kot lastnik Mercatorja ima še kar nekaj močnih adutov v rokavu (Ledo, Jamnica, Pik), in z odprodajo le-teh, bi se lahko približal poldrugi miljardi evrov sredstev, s katerim bi znatno znižal svoje obveznosti. Prav tako nad Agrokorjem še ni sprožen postopek zaradi insolventnosti. Petrol srebrnine nima. Pri obeh lahko ugotovimo, da je nizka likvidnost posledica slabega obvladovanja stroškov (Petrolovi so se v 2016 povečali za kar 10%, kar je kar 10 krat več kot se je povečala prodaja), s tem da ima Petrol precej nižje marže od Mercatorja, in bi zaradi tega dejansko moral imeti bistveno več likvidnosti (le 12 mio EUR na računu na 31.12.2016 pri skoraj štirih miljardah prometa bi moral pri vseh investitorjih sprožiti vse alarme). Če Mercator kupi za 100 enot, proda za 200 enot. Petrol kupuje za 100 in prodaja za 106 enot (pri večini prodanih proizvodov je maksimalna cena in s tem marža še vedno regulirana). Ta podatek nam pove, da Mercator ob istem obsegu poslovanja in obratu potrebuje bistveno nižjo likvidnost glede na promet, kot pa to potrebuje Petrol.

  • Mercator potrebuje 500.000€, da ustvari 1mio € prometa.
  • Petrol za miljon prometa potrebuje kar 940.000€.

V realnosti to pomeni, da Petrol zamuja s plačilom trošarin in/ali DDVja (vir časnik Finance), čeprav se to z veliko intenzivnostjo skriva pred državljani, saj teh 940.000€ nima od kje vzeti. Namreč, Petrol v javnosti ves čas ustvarja vtis uspešnega podjetja – tako da prireja bilance, zavaja delničarje, namerno prikriva informacije o poslovnih odnosih in sodnih sporih, ter nenazadnje z zakupom medijskega prostora (oglaševanje) skuša ustvariti vtis, da z 200.000€ ustvari 1 mio €.

Najkrajšo tu potegnejo dobavitelji, do katerih ima Petrol za 450mio € odprtih postavk, brez vštetih izdelkov, ki so dani v komisijsko prodajo (plačilni roki pri taki prodaji so defacto daljši od 120 dni) in niso knjiženi kot zaloga.

Podjetje Petrol je zgolj še lupina.

Ko Petrol govori o dobičkih in izplačanih dividendah, to počne tako, da vzame tistim, ki jim ne plača. Pa poglejmo, kaj to konkretno pomeni. Za 27.skupščino je predlagano izplačilo 28 mio EUR dividend – dolg do dobaviteljev pa se je v 2016 dvignil za več kot 50 mio EUR.  To se odraža v podaljševanju plačilnih rokov dobaviteljem, bankam in kupcem obveznic pa tako, konstantno reprogramiraš kredite (po domače za odplačilo starega kredita vzameš nov kredit ali izdaš novo obveznico ali nov komercialni zapis). Nizke obrestne mere so Petrolu pomagale preživeti, vsi nakupi, ki pa nimajo prave dodane vrednosti ne povečujejo dobička toliko, kot se povečujejo sredstva. Vendar beremo, da se že dogaja dvig obrestnih mer v ZDA (vir), kar najverjetneje pomeni, da bo Evropa kaj kmalu temu sledila.

Glede na dosedanji način poslovanja Petrola si zato ne znamo predstavljati, kako bo Petrol preživel takšno poslovno okolje, ko pa ne ponuja čisto nič drugega kot Mercator, ustvari pa še mnogo manj kot tisti, ki ga strokovna javnost v Sloveniji nabija na pranger.

Zato je logično vprašanje, kdo komu tukaj laže?

Za Petrol obstajajo le trije scenariji (če ne štejemo nedovoljene državne pomoči, ki je že pripravljena s skupščinskim predlogom SDH za odkup lastnih delnic):

  1. začeti znova (ang. clean sheet),
  2. takojšna prodaja pravi energetski družbi – nov strateški lastnik,
  3. ali pa neizbežen stečaj (predlog je že vložen).

SHARE

Prestavljena skupščina – pokazatelj problemov

Petrol je 9.3. prestavil 27. skupščino delničarjev napovedano za 6.4. ob 10 uri na 10.4 ob 13 uri.

Prestavitev skupščine, brez pojasnila, kaže na več problemov:

  • slaba organizacija – organizatorji okoliščin očitno niso bili sposobni predvideti;
  • zastopanje interesov neke točno določene skupine – večini je namreč v interesu, da se dogovorov držimo – poleg tega ni logično da se skupščina podjetja z nekaj desetisoč delničarji ravna po enem ozkem številu posameznikov(ki jim termin očitno ni ustrezal) – kljub temu, da so delničarji že rezervirali svoj čas in potrdili udeležbo;
  • slabo poznavanje bontona – če pride do prestavitve termina, se je potrebno opravičiti in navesti konkreten razlog za prestavitev.

 

Naše mnenje pa je:

  • prestavitev skupščine kaže na neke nam neznane dogovore – ki glede na izkušnje pri drugih podjetjih v Sloveniji, kjer so se prestavljale skupščine, nimajo dobrih namenov;
  • prestavitev skupščine kaže kakšen je odnos uprave do delničarjev – nespoštljiv.

 

Viri:

SHARE

Uprava Petrola poskuša preživeti z nakupom lastnih delnic

O lastnih delnicah v Petrolu smo že pisali tukaj.  Sedaj pa je SDH za naslednjo skupščino pripravila predlog, da se upravi odobri odkup še dodatnih 8% delnic oz odkup do skupaj 10% kapitala. Vse to se pa odvija z zelo negativno predpostavko, ko Petrol še vedno ni razrešil odkupa lastnih delnic iz leta 2007. O odkupu lastnih delnic pa smo že zapisali, ob kakšnih predpostavkah je to smiselno ali zakonito.

Z nakupom lastnih delnic si bo država zagotovila večino na skupščini brez prevzemne ponudbe. Navadni delničarji bomo ogoljufani za prevzemno premijo.

Ali ni bolj logično to, da bi namesto nakupa lastnih delnic znižali dolg do dobaviteljev? Ali pa zmanjšali kratkoročne obveznosti, ki so se v 2016 skokovito povečale?

Upava bo po nespametnem dejanju SDH seveda zaščitena – podjetje pa ponovno postavljeno pred nove nevarnosti, tako da se roparski pohod uprave nadaljuje – na škodo dobaviteljev, lastnikov in na koncu države.

Skupščinski sklep seveda ne določa od kod bo prišel denar za nakup lastnih delnic – torej glede na to, da kreditorji zahtevajo skoraj dvakrat večje obresti, kot jih dobi povprečno slovensko podjetje, bodo sigurno nastradali dobavitelji, ki bodo deležni še daljših plačilnih rokov in še večjih pritiskov na ceno.

Viri:

SHARE

STEČAJ PETROLA: višji državni tožilec ugotovil, da so računi za uporabo blagovne znamke MONITEL pristni

V zadevi H12 d.d. proti Petrol d.d., kjer je Petrol nabral dolg v višini 640mil €, se Petrol brani s tem, da so fakture ‘fiktivne’. Kaj pravijo državni in inšekcijski organi?

Najprej je pristnost računov ugotovil FURS, nato Tržni inšpektorat, sedaj pa še višji državni tožilec Matija Benulič, ki je zavrgel ovadbo zaradi ponarejanje listin, ki jo je proti Petru Faleskiniju vložila uprava Petrola. Zaradi higiene bo vložena kazenska uvadba proti upravi Petrola zaradi krive ovadbe.

Opustitev ovadbe si lahko ogledate tukaj Opustitev kazenske ovadbe Peter Faleskini

Zanimivo je to, kako se sodišča trudijo najti način, da skozi šivankino uho rešujejo zablode uprave Petrola.

 

SHARE