Miti in pravljice multinacionalke Petrol

Tokrat smo se lotili nebuloz, ki jih Petrol komunicira preko medijev z namenom, da Vas zavedejo in ustvarijo nerealen vtis naših obtožb glede njihovega neetičnega ravnanja. V tem zapisu Vam predstavljamo z dokumenti podprta dejstva namesto pravljičnih zapisov PR službe Petrola. Pravljica je pripoved, ki bralcu ustvarja lasten pravljični svet. Po Wundtovi opredelitvi bi Petrolovo pravljico lahko klasificirali kot čisto čudežno pravljico. Pa poglejmo, kje se pravljični svet začne in kje se konča:

Petrolove nebuloze:

1. Blagovna znamka je vredna nič (vir: http://www.poslovni.hr/strane-kompanije/trazi-stecaj-petrola-zbog-svoje-aplikacije-322022)

Najprej razložimo, od kdaj naprej je blagovna znamka Monitel za Petrol vredna nič. Takoj zatem, ko je bila prekinjena pogodba s strani Uporabne energetike d.o.o. zaradi nagovarjanja h korupciji s strani Petrolovih akterjev (zanimivo, da so posel pogojevali s t.i. donacijami podjetjem, s katerimi sodeluje soproga Roka Vodnika), ter vložena kazenska ovadba zoper odgovorne na Petrolu, je Petrol vložil zahtevek za registracijo blagovne znamke oz. pritožbo zoper registracijo s strani H12. Kot pri večini ostalih njihovih aktivnostih, tudi blagovne znamke niso bili sposobni registrirati oziroma preprečiti registracijo le te. Tudi urad za intelektualno lastnino je nesporno prepoznal, komu dejansko pripada blagovna znamka, ki je bila dodeljena na podlagi verodostojnih listin delniški družbi H12., v lastništvu Petra Faleskinija. V primeru, da bi blagovna znamka bila ničvredna, je smiselno vprašati, zakaj so takšni strokovnjaki vložili toliko truda (marketinški material: Petrolov Klub poletje 2011, Petrolov Klub jesen 2011Petrolov Klub pomlad 2012Navodila MonitelMonitel embalaža 1Monitel embalaža 2. ) v promocijo ničvrednega brenda? Ker je vredna nič?

monitel-predstavitev-na-sejmu-dom
PETROL predstavlja MONITEL na sejmu Dom v Ljubljani

2. Petrol nima nobenega poslovnega odnosa s H12 d.d. in do te družbe ne izkazuje nobenih obveznosti (https://www.finance.si/8851536/%28Sodna-avtomatika%29-Saj-ni-res-pa-je-oklican-narok-za-stecaj-Petrola; http://www.delo.si/gospodarstvo/podjetja/sodisce-razpisalo-narok-za-stecaj-petrola.html)

Petrol seveda ne bo priznal svoje odgovornosti, saj bi s tem izkazal nesposobnost svojih managerjev, ki se ukvarjajo predvsem s tem, kako podjetje privatizirati, ne pa z dejanskim poslom. Sodni procesi v zadevi Monitel še zdaleč niso zaključeni. Petrol d.d. je preko faktur s fiktivno vsebino zahteval stečaj Uporabne energetike d.o.o. samo zato, da bi prikril svoje nečedne aktivnosti (pogodba+fiktivni računi). Istočasno pa Petrolovci poskušajo naprtiti svoja nečedna dejanja Faleskiniju in njegovim družbam. Spomnimo še to: avtorica članka z dne 22.11.2016 v Financah nikoli ni ne poklicala ali pisno poslala vprašanja na Uporabno energetiko ali H12 d.d., in zato lahko mirno sklepamo, da gre za PR aktivnost s strani Petrola, ne pa resen članek o dotični problematiki. Če boste podrobneje prebrali zgornja članka, boste videli, da sta praktično identična – toliko o kredibilnosti PR novičkarjev, ki so očitno objavili kar press release (izjavo za javnost) s strani Petrola. A so to oglasna sporočila ali novinarski prispevki? Pa bomo še za naše novinarje opravili vsebinsko delo, če ga sami ne smejo. Pri uporabi intelektualne lastnine ni nujen pismen pogodbeni odnos, saj 47.člen Zakona o Intelektualni lastnini jasno določa, kdo lahko uporablja blagovno znamko. Iz tega sledi, kdaj je nekdo dolžan plačati uporabnino te blagovne znamke, če jo uporablja. Trditev Petrola je naravnost smešna, zato se sprašujemo, če je z njihovimi komunikatorji vse v redu. Pa poglejmo zakaj 640 milijonov: vsak smrtnik in kupec, ki natoči gorivo na Petrolovi bencinski črpalki, mora plačati ceno, ki je javno objavljena (navadno na točilnem mestu), kljub temu, da nihče od nas nima nikakršne pogodbe s Petrolom. In plačati jo mora, kljub temu, da je cena v primerjavi z vrednostjo nafte na svetovnem trgu absurdno visoka. Ravno tako mora sedaj Petrol plačati ceno za nedovoljeno uporabo blagovne znamke, na katero je bil predhodno pisno opozorjen (dopis) in za katero obstaja javno objavljen cenik. In vse to kljub temu, da ni želel podpisati dogovora oz. pogodbe o uporabi le-te! Pa veste, da je zloraba intelektualne lastnine s strani Petrola že kar praksa? Spomnimo se velike marketinške akcije za gorivo Ultimax, zaradi katere je Petrol (po notranjih informacijah) moral plačati večmiljonski znesek British Petroleum-u za nedovoljeno uporabo blagovne znamke Ultimax. Nesposobnost, aroganca ali modus operandi? Sami presodite.

3. Edini namen H12 d.d. je škoditi Petrolu (http://www.poslovni.hr/strane-kompanije/trazi-stecaj-petrola-zbog-svoje-aplikacije-322022)

Aroganci in lažem ‘Petrolovcev’ nekako ni videti ne konca ne kraja. Pa vendarle lahko dokažemo z dokumenti in znanjem vsako našo trditev, medtem ko so aktivnosti Petrola usmerjene zgolj k pritiskom in izsiljevanjem državnih institucij in politikov, pod pretvezo nacionalnega interesa. Zanimivo je pogledati, kako to, da nobenega političnega akterja v vladi ne zanima, zakaj so Petrolovci lagali glede bonitetne ocene. Kot drugo je zanimivo, kako hitro se prične uporabljati dva zelo zlorabljena termina ‘too big to fail’ ter ‘nacionalni interes‘, in s tem nudijo alibi velikim družbam, da svobodno nadaljuje s kriminalnimi praksami.  In tretjič, Petrol ni izpeljal in plačal svojih pogodbenih obveznosti, kar si lahko preberete v tej pogodbi. Kdo ima tu koga za norca?

Sedaj pa vam predstavljamo še nekatera dejstva, saj se Petrol na vse pretege trudi prikazati, da je projekt Monitel bil povsem nepomemeben, predvsem pa da si nekdo skuša izboriti ‘malico’ na državni firmi:

1. Marketinški material, namenjen promociji blagovne znamke MONITEL, uporabljen s strani Petrola:

2. Fakture, ki jih Petrol ni plačal, ker ni sposoben poravnati svojih obveznosti do dobaviteljev in partnerjev:

  1. racun-petrol-6-5-2016
  2. racun-petrol-7-6-2016
  3. racun-petrol-8-8-2016

Zaključek:

Petrol d.d. je resnično pravljični subjekt – tako v poslovnem kontekstu kot komunikacijskem. Zavajanja, laži, izčrpavanje in uničevanje najinovativnejših startup-ov je njihova glavna preokupacija. Kršenje statuta (uprava brez soglasja NS lahko odloča le o poslih do 2.6mio € – to je zapisano v točki 9.10 statuta petrol-statut-05-2010 ), ‘inside trading’ ter izsiljevanje dobaviteljev je običajna praksa te t.i. multinacionalke, katero se povzdiguje v nebesa s strani medijev, kjer je Petrol največji zakupnik oglasnega prostora. Glede na prakso slovenske sodnije seveda že dolgo ne pričakujemo ugodnega izzida za nas, bodo pa zato evropske institucije ponovno direktno posegle v kriminal, ki se dogaja v slovenskem gospodarskem prostoru. Ko bo zadeva zaključena, bomo vsem ljudem omogočili kvalitetnejšo uporabo energije ter tistih storitev, ki so smiselne za vaše kvaliteno bivanje.

SHARE

Cenzurirano drugič

20. decembra 2016. leta je sodnik Peter Baša, ob sodelovanju višje pravosodne svetovalke Katje Bandelj iz Okrožnega sodišča v Kopru, izdal sklep, da se izda začasna odredba, v katerem nalaga Petru Faleskiniju, da s spletne strani www.monitel.si odstrani sledeče zapise, ki naj bi škodili dobremu imenu:

  • “Na ulici se trdi, da Petrol poštima vse: premierja, tožilce, sodnike,…” in ” kot je praksa, če posežeš v resne kriminalne združbe v Sloveniji” v zapisu “nesporna korupcija v sodstvu z imeni”
  • “Dogovori se nova pogodba, ki jo Vodnik noče podpisat, če Uporabna Energetika ne nakaže 200.000 EUR preko nepovezanih podjetji na račune podjetji, ki jih kontrolira Ajša ” v zapisu z naslovom “razvoj”
  • “pogodba je bila sestavljena tako, da bi PETROL s projektom zaslužil preko 50 mio evrov (gre za pogodbo tipa delitve dobička: 18 mio EUR dobi Uporabna Energetika, 50 mio EUR dobi PETROL). Petrol tega denarja ni zaslužil, ker je Vodnik pred prvim naročilom 10.000 kosov opreme (v marcu 2014) zahteval 200.000 evrov na račun podjetja povezanega z njegovo ženo Ajšo Vodnik” v zapisu z naslovom “Pojasnilo 21 mio EUR”
  • celotni drugi del ovadbe, začenši z “Najprej drugi del ovadbe…” in zaključen z besedami “zapisniki sestankov z Uporabno energetiko d.o.o.” v zapisu z naslovom “Kazenska ovadba”

Vse zapise smo seveda v skladu z navodili sodnika odstranili in jih, da bi bralci razumeli, zakaj je tekst nekoherenten, označili s CENZURIRANO!

Začasno odredbo si lahko ogledate tukaj cenzura-sodisce-v-kopru

SHARE

Nacionalni interes posvečencev

Na sodiščih velja več vrst zakonov. Tudi takšnih, ki niso nikjer zapisani. Če ne kaj drugega, je Sodnica Natalija Horvat Pasar na obravnavi stečaja Petrola delovala diskriminatorno. S pogledom uperjenim v računalnik ali v tla, sploh ni videla vseh udeležencev na obravnavi.

Kljub pripravljalni vlogi H12 kot odgovor na Petrolov ugovor zoper stečaj, ki jo je korektno sprejela – V VSEJ NAGLICI ni izvedla dokazov, saj je jasno izrazila, da želi končati zadevo do 16h. Seveda živimo v prepričanju, da sodišča sodijo po vsebini in zakonih, ne pa po velikosti podjetja in času, ki ga namenijo malemu človeku.

Odvetnikoma Petrola je dovolila, da se izrečeta o pripravljalni vlogi H12 in nato zaključila. Sodnica je želela zadevo zaključiti do 16h, kar ji žal ni uspelo – upamo, da ji bo sodišče pošteno plačalo naduro, da se vsaj njej ne bo zgodila krivica v tej zadevi.

Poteza sodnice je odlična popotnica H12 za pritožbo na višje sodišče. OK, lahko razumemo, da je tistih par elementov, ki so razlog za sprožitev stečaja prezahtevni za razumevanje, težje pa razumemo, da sodnica nima časa za takšno zadevo. Morda pa se je po hitrem postopku odkrižala pritiskov nanjo s strani Petrolovega interesnega kroga, saj si drugače zadeve ne znamo razložiti. Sicer je poslanstvo sodnika, da zdrži tovrstne pritiske in kljub vsemu sodi po zakonu, vendar v določenih primerih to več kot očitno ne velja. Nacionalni interes, pa to.

V kolikor bo sodnica sodila glede na velikost podjetja in na čas, ki ga je pripravljena nameniti našemu primeru, bo pač R Slovenija ponovno poplačala neumnosti elite. V kolikor ne bo presoje po zakonu in vsebini, bo kot vedno znesek za nekajkrat višji, kot pa je dejanska vrednost spora, predvsem pa bo postopek izpeljan po navodilih Evrope, kot je v Sloveniji praksa. Sami se seveda ne znajo odločati v skladu z zakoni. Dajmo se spomniti Tarče na RTV Slovenija glede odškodnin in sodnih mlinov, in si drznimo napovedati, da so odškodnine v oddaji zanemarljive s tem, kar bo R Slovenija morala plačati v primeru Monitel, ko bo zadeva pristala na mednarodnem razsodišču. Nacionalni interes, pajade! Preberite si naš prispevek o nacionalizaciji izgub.

 

SHARE

Dobiček in insolventnost

Naj vas spomnimo, danes ob 15h je narok za začetek stečajnega postopka v podjetju Petrol.

Petrol se stalno brani, da ne more biti insolventen, saj vendar izkazuje dobiček. Ta trditev je popolnoma skregana z ekonomsko logiko.

Dobiček (na katerega se sklicuje Petrol) je popis preteklega stanja – poslovni rezultat izkazan v neki točki v preteklosti.

Insolventnost – po slovensko dolgoročna plačilna nesposobnost – pa se nanaša na situacijo v prihodnosti.

Zato zakon v stečajnem postopku zahteva, da se dokaže verjetnost obstoja terjatev, in ne gotovost! Prihodnost se lahko napove zgolj z verjetnostjo, ni pa je mogoče napovedati z gotovostjo. O gotovosti lahko govorimo zgolj pri poznani preteklosti.

Torej zakon predvideva, da je družba danes insolventna, če se z verjetnostjo dokaže že zapadla terjatev, ki bo odločilno vplivala na poslovanje insolventnega dolžnika v prihodnosti .

Predlagatelj je nesporno dokazal, da je lastnik blagovne znamke (dopis urada za intelektualno lastnino) in da je insolventni dolžnik uporabljal blagovno znamko. Celo več, boril se je, da bi jo dobil v posest! No, ob tem pa dolžnik pozablja, da je bil pravočasno opozorjen na uporabo blagovne znamke, da obstaja javno objavljen cenik za uporabo blagovne znamke ter, da je bil izdan račun za uporabo le te.

Ključno pri vsem tem pa so dvojna merila Petrola in države: spomnite se – ko greste na bencinsko črpalko natočit gorivo, ali se lahko pogajate o ceni? Kje pa so objavljena pravila poslovanja? No, da vam pomagamo – kliknite tukaj!

SHARE

Cenzurirano

Kljub pravočasnem ugovoru je sodnik Gregor Collauti zahteval da se iz spletne strani odstrani spodnje članke.

EnergyMama.si

  • Petrolove metode obrambe pred stečajem
  • Vložen predlog za začetek stečajnega postopka Petrola
  • Odlašanje z liberalizacijo, liberalizacija(ki to ni), zmeda in polom, ki se nezadržno približujeta
  • Zakaj država ščiti upravo Petrola?
  • Kako nas država želi uničiti
  • Stara omrežja na Petrolu ogoljufala nagrajene inovatorje
  • Petrolov free ride in free lunch pri energetksem portalu se je končal

h12storitve.si

  • Davčna inšpekcija
  • Zamujanje

Odredbo si lahko preberete na tej povezavi: zacasna-odredba

Težko verjamemo, da je tukaj prišlo do pomote in napake zaradi površnosti, ampak menimo, da je bilo to narejeno zavestno in s konkretno namero. Ustava je osnova za vsakega sodnika, zato bomo ukrepali v skladu z ustavo in z zakonom. S sodnikom pa naj se ukvarjajo pristojni organi, saj je grobo kršil 39.člen ustave Republike Slovenije, ki pravi:

“Zagotovljena je svoboda izražanja misli, govora in javnega nastopanja, tiska in drugih oblik javnega obveščanja in izražanja. Vsakdo lahko svobodno zbira, sprejema in širi vesti in mnenja.”

S tem je sodnik Gregor Collauti avtorju vsebin kršil z ustavo zagotovljene osebne pravice in glede na okoliščine je težko verjeti, da sodnik ni deloval za interes Petrola. V nekaterih sodnih in političnih krogih se že širi zlorabljen termin “nacionalni interes” in da je Petrol potrebno zaščtiti za vsako ceno – tudi mimo zakonov in ustave.

…no Petrol pa se z odvetnikom Benjaminom Zagorcem še naprej trudi prikriti resnico ne glede na evidentno kršenje ustave z aktualnim dopisom, ki želi ukiniti www.monitel.si. Dopis si lahko preberete na tej povezavi: Benjamin Zagorc

Glede na izkušnje v tem primeru verjamemo, da bo zadeva ponovno dodeljena Gregorju Collautiju in da bo mirno izpolnil tudi to zahtevo Petrola ne glede na kršenje človekovih pravic. Po vsem slišanem in prebranem pa medijski učinek glede kritike sodnega sistema očitno ostaja ničen – kot je tudi njihov učinek v primeru Monitel.

 

SHARE

Uprava Petrola zavaja glede bonitetne ocene

Preden opišemo nove laži in zavajanja uprave Petrola, naj Vas spomnimo, da je slovensko sodišče premaknilo narok za začetek stečaja Petrola d.d. iz 21.12.2016 na 15.12.2016 => to bi lahko umestili v rubriko “saj ni res, pa je.” Nam to ustreza. 🙂

Petrol je na svoji spletni strani, na SEONET-u (stran ljubljaske borze, kjer izdajaletelji vrednostnih papirjev objavljajo vsa obvestila za javnost) in v ugovoru na začetek stečajnega postopka zapisal, da ima podjetje Petrol d.d. bonitetno oceno Standard&Poors (S&P).

Podjetje Petrol d.d.,  sploh nima omenjenih ratingov (bonitete), ampak ponavlja zavajanje javnosti in sodišča – saj S&P ocenjuje izključno in samo obveznice (PETGSV3 1/4 06/19 (ISIN XS1028951777), ki kotirajo na irski borzi, in ne družbe Petrol – v našem primeru insolventnega dolžnika.

POJASNILO: Obveznica ima po pravilu višjo bonitetno oceno, kot podjetje (izdajatelj), ker se v primeru stečaja obveznice poplača prej kot lastnike.

To, da gre za bonitetno oceno Euroobveznice je razvidno:

a) iz spletne strani insolventnega dolžnika, kjer je na naslovu www.petrol.si/za-vlagatelje/javne-objave jasno vidno, da gre za bonitetno oceno EVROOBVEZNICE.

b) iz prospekta same obveznice, kjer je na prvi strani možno prebrati:

“Za vrednostne papirje (v tem primeru obveznice) se pričakuje ocena kreditnega tveganja BBB- s strani presojevalca tveganj Standard & Poor’s, ki je del skupine The McGraw-Hill Companies Inc. (“S&P”). Ocena kreditnega tveganja ni pripročilo za nakup, prodajo ali obdržanje vrednostnih papirjev in je podvrženo preklicu, zmanjšanju ali umiku bonitetne ocene s strani bonitetne agencije kadarkoli. Niti S&P niti Moody’s nimata sedeža v Evropski Uniji, in nista registirana pod direktivo EC št 1060/2009, ki je dopolnjena z direktivo EU št 513/2011 (torej nista skladna z CRA Regulativo). Fitch je registriran v EU in je registrian skladno s CRA Regulativo (to je evropska regulativa, ki ureja delovanje bonitetnih agencij oz. agencij, ki ocenjujejo kreditno tveganje).”

Še citat originalnega besedila iz prospekta obveznice:

“The Notes are expected to be rated BBB‐ by Standard & Poor’s Ratings Services, a division of The McGraw‐Hill Companies Inc. (‘‘S&P’’). A rating is not a recommendation to buy, sell or hold securities and may be subject to suspension, reduction or withdrawal at any time by the assigning rating agency. Neither S&P nor Moody’s (as defined on page 26) is established in the EU or registered under Regulation (EC) No 1060/2009 as amended by Regulation (EU) No 513/2011 (the ‘‘CRA Regulation’’). Fitch (as defined on page 26) is established in the EU and is registered under the CRA Regulation.” (konec citata)

Celotni prospekt obveznice si lahko preberete tukaj: prospectus-standalone_d745deac-d54e-40f4-ada0-e6bd62d87bae

O prevari(namernem zavajanju javnosti z namenom pridobiti protipravno premoženjsko korist) je bila obveščena tudi ATVP. prijava-atvp_prevera-petrola-glede-bonitetne-ocene

Napišimo še nekaj o izdajatelju bonitetne ocene. Standard & Poor’s je bila ena od treh agencij (ostali dve sta Moody’s in Fitch), ki so v letih 2007 podeljevale najvišje možne ocene za vrednostne papirje brez vrednosti, kar je povzročilo veliko ameriško finančno krizo. Po domače, obveznice z najvišjo bonitetno oceno AAA so bile v letu 2010 popolnoma brez vrednosti. Proti agencijam je bilo sproženih več sodnih procesov, v katerih so jih investitorji tožili zaradi zavajanja, goljufij itd.

Poleg tega bonitetna agencija S&P ni ustanovljena v Evropi in zato ne spoštuje evropske direktive CRA (ni skladna z evropskim pravnim redom). To pomeni, da je bonitetna ocena narejena skladno z Ameriško zakonodajo, ki je deklaratorna – torej je bonitetna ocena narejena predvsem na podlagi izjave naročnika, v dobi veri, da je le ta resnična . S&P za bonitetno oceno ne odgovarja. Poenostavljeno povedano – naročnik si proti plačilu sam izbere bonitetno oceno, ki mu jo S&P potrdi, v kolikor se izkaže, da bonitetna ocena ni pravilna – odgovarja naročnik sam in ne S&P.

CRA direktiva pa zahteva, da se v Evropi bonitetne ocene pripravlja na podlagi pregleda dokumentov, preverbe notranjih podatkov, ki jih dostavi naročnik in zunanjih podatkov iz okolja, ki jih je dolžna preveriti bonitetna agencija preden poda oceno, za katero tudi odgovarja.

Edina od treh velikih mednarodnih bonitetnih agencij, ki je registrirana v Evropi in deluje v Evropi po evropskih standardih je Fitch.

Torej zgoraj napisano jasno kaže, da uprava Petrola namerno zavaja javnost, delničarje, sodišče. Nadzorni svet pa takšn zavajanja celo podpira. Prav tako ATVP namerno gleda stran in s tem podpira zavanjanje uprave Petrola.

Zgoraj navedena dejstva, da je dejanska bonitetna ocena slaba in da se stanje poslabšuje, potrjuje tudi lokalna bonitetna ocena Bizi.si (podjetja TSmedia d.o.o. hčerinske družbe Telekoma d.d.), ki v bonitetnem poročilu izkazuje negativni trend glede na predhodnje leto! To pomeni, da se situacija v podjetju poslabšuje! petrol-d-d-ljubljana-bizi-si-bonitetno-porocilo-2640db

Starejša bonitetna ocena Bizi celo eksplicitno piše, da v našem primeru insolventni dolžnik slabo posluje…petrol-d-d-ljubljana-bizi-si-bonitetno-porocilo-2279e5

Velika žalost je tudi, da bivša uprava največjega slovenskega podjetja (kot se rada sam pohvali) ne promovira slovenskih bonitetnih ocen, ki so zaradi poznavanja lokalnega okolja navadno bolj relavantne kot tuje, ki se delajo iz naslonjača v New Yorku. Še večja sramota pa je, da bivši predsednik uprave Tomaž Berločnik ni poznal bonitetne bonitetne ocene Bizi, ki jo pripravlja podjetje TSMedia, ki je v lastni Telekoma Slovenije, v katerem nadzornem svetu je sedel isti Tomaž Berločnik.

Ne glede na vse pa se sprašujemo, kje so lastniki? Kje je vlada? Kako to, da vsi molčijo ob evidentnem zavajanju? O čem vse še Petrolova uprava in nadzorni svet laže?

SHARE

Nespoštovanje intelektualne lastnine

Nespoštovanje intelektualne lastnine je očitno modus operandi uprave Petrola. Ta modus operandi je bil uveden s strani Boštjana Napasta, Rok Vodnik pa je nadgradil takšno prakso. Z uvedbo blagovne znamke Ultimax so kršili intelektualne pravice British Petroleum-a (BP), vendar je britanska korporacija vložila pritožbo ter na koncu sklenila poravnavo. Petrol je (po nepreverjenih informacijah) plačal vrtoglavih 7 miljonov evrov. S tem dejstvom bomo dokazali, da Petrolove uprave zavestno in z namero kršijo zakon v primeru nespoštovanje intelektualne lastnine.

V našem gospodarskem okolju se dogajajo skrajno neverjetne stvari: po javno dostopnih podatkih je dotični primer vodil Boštjan Napast, ki je kljub temu, da je Petrol plačal odškonino BP-ju, dobil za nagrado mesto v upravi Geoplina.

Roka Vodnika to seveda ni ustavilo, da ne bi ponovno poskušal pridobiti protipravno premoženjsko korist Petrolu preko blagovne znamke MONITEL.

Z nasmehom prebiramo zapise žurnalistov iz časnika Finance, ki več kot očitno “pokrivajo” upravo Petrola preko zakupa oglasnega prostora. Spomnimo – Petrol je eden izmed največjih oglaševalcev v Slovenskem medijskem prostoru, in zato je tudi logična drža medija, da pišejo le benevolentne članke v korist Petrola. Ista gospa Petra Sovdat, ki je pisala o Petrolovih problemih z BP (članek si lahko preberete tukaj), je “pozabila”, da je za upravo Petrola nedovoljena uporaba blagovne znamke praktično praksa, kar je v članku o stečaju Petrola pozabila navesti (članek si lahko preberete tukaj). Zanimivo, da avtor članka meni, da je razlog za razpis stečaja Petrola sodna avtomatika in ne uporaba blagovne znamke, katere Petrol ni sposoben plačati.

  • Kaj so o sporu z BP pisali ostali mediji si lahko preberete tukaj!
  • V primeru Ultimax je soodgovorna marketinška agencija Pristop – https://sof.si/katalog/koledar-petrol-ultimax/
  • Ne bodi ga len pa so pri Petrolu pripravili tudi nekaj videov.
    1. http://peterandalex.com/tvc-petrol-ultimax/
    2. Še’n litr’ Ultimaxa [Oglasni spot za Petrol Ultimax]

Kaj si o Ultimaxu mislijo uporabniki pa lahko preberete tukaj!

SHARE

Nismo Evropejci samo takrat, ko nam paše

Številne je šokirala informacija, da je sodišče za 15. decembra 2016 razpisalo narok za začetek stečajnega postopka Petrola d.d., saj so doslej v medijih o družbi pisali le hvalospeve in je novica o insolventnosti tega zelo pomembnega slovenskega podjetja za mnoge veliko presenečenje. Glede zahtev podjetja H12 d.d., ki je sprožilo postopek za začetek stečaja, pa so se porajali tudi nekateri dvomi, saj gre za slovenske razmere za izjemno visoke zneske. Kako je torej s tem?

Da so ti dvomi sicer razumljivi in seveda pričakovani, a tudi povsem neutemeljeni, pojasnjuje Peter Faleskini: »Mi se obnašamo evropsko, saj smo zastopniki švicarskega podjetja. In v Evropi so ti zneski povsem običajni, še posebej v primeru goljufije in zlorabe zaščitene blagovne znamke.« Zahtevani znesek za nadomestilo zlorabe zaščitene blagovne znamke je torej nenavaden samo za slovenski prostor, ki intelektualne lastnine ne ceni in ne ščiti tako, kot je to običajno v razvitih evropskih državah.

Prav nepoštene poslovne prakse značilne za slovenska paradržavna podjetja s posttranzicijskim managementom pa so tudi v jedru spora, ki je pripeljal do začetka stečajnega postopka Petrola d.d.. Slovenski politično nastavljeni managerji enostavno ne razumejo, da so del odprtega evropskega gospodarskega prostora, kjer veljajo povsem druge norme in prakse. Nepooblaščena uporaba intelektualne lastnine in goljufija so le del te zgodbe, ki je prepletena tudi z grožnjami in zlorabo javnih institucij, v katerih ima slovenski parapolitični management servilna omrežja.

Dokler bo v slovenskih velikih podjetjih prevladoval politično nastavljen posttranzicijski management s svojimi praksami in načinom delovanja, bodo tuja podjetja na Slovenijo gledala kot na del nekega drugega območja, nikakor pa ne srednjeevropskega, v katerem naj bi si želeli biti. Zato so besede Petra Faleskinija »Mi se obnašamo evropsko« še toliko pomembnejše. Čas bi bil, da bi se tudi slovenski management začel obnašati evropsko.

SHARE

Blagovna znamka Monitel – razbijamo mite (infografika)

blagovna znamka infografika 4

SHARE